Kršene so ustavne pravice do zdravstvenega varstva
Razmere na področju družinske medicine številnim Slovencem povzročajo ogromne stiske, obenem so jim v tej situaciji kršene številne pravice. Vsak, ki plačuje obvezno zdravstveno zavarovanje, ima pravico do izbire osebnega zdravnika. Danes je brez osebnega zdravnika kar 130 tisoč ljudi, največ v Ljubljani, na Ravnah na Koroškem in v Mariboru, poleg tega primanjkuje zdravnikov v domovih za starejše, kar ogroža kakovost zdravniške oskrbe in s tem tudi zdravje stanovalcev.
Nesprejemljivo je, da so nekateri kar čez noč ostali brez osebnega zdravnika. Stisko ljudi, ki plačujejo obvezno zdravstveno zavarovanje in so kljub temu ostali brez zdravnika, bi omilila vsaj primerna komunikacija s strani odgovornih. A zdravstveni minister Loredan je za situacijo obtožil zdravnike, ljubljanski župan Janković pa celo paciente.
V torek je v Državnem zboru potekala nujna seja Komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti, ki jo je sklicala predsednica Eva Irgl. Člani komisije so se seznanili z zadnjimi informacijami v zvezi z razmerami na področju družinske medicine, zlasti glede izrazitega pomanjkanja osebnih zdravnikov.
Irglova je na seji izpostavila, da so mnogi družinski zdravniki preobremenjeni in si za pacienta ne morejo vzeti toliko časa, kot bi si želeli tako zdravniki kot uporabniki. Prizori, ko so ljudje v Ljubljani sredi noči čakali pred zdravstvenim domom, so po besedah Irglove nedopustni. S stališčem Irglove se je strinjal tudi Varuh človekovih pravic Peter Svetina in poudaril, da pravica do zdravstvenega varstva ni nadstandardna pravica, temveč temeljna pravica.
Po oceni Evropske komisije bi v Sloveniji morali zaposliti 1000 zdravnikov, da bi dosegli povprečje EU. V zadnjih desetih letih nismo uspeli pridobiti novih mladih kadrov, ki se zaradi slabih delovnih pogojev in negativne delovne klime odločajo za zaposlitev v tujini.
Na seji je bila prisotna tudi predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Bojana Beović, ki je dejala, da bo treba v Sloveniji zagotoviti boljše pogoje za zdravstvene delavce na splošno. Pri nas je namreč v zdravstvu in socialnem varstvu zaposlenih 6 odstotkov, za OECD pa je v povprečju ta številka 10 odstotkov.
51. člen Ustave RS vsakomur zagotavlja pravico do zdravstvenega varstva pod pogoji, ki jih določa zakon. Varovanje zdravja mnogih ljudi pa je v situaciji, v kateri smo danes na preizkušnji, na preizkušnji so zakonska določila, na preizkušnji pa je s tem tudi 51. člen Ustave RS.
Gre za zahtevno stanje, ki zahteva takojšnje rešitve, zato je s sklicem seje predsednica Komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti Eva Irgl predlagala, da komisija pozove Ministrstvo za zdravje, da nemudoma pripravi učinkovite kratkoročne in dolgoročne ukrepe, s katerimi bo preprečilo kršitev ustavne pravice do zdravstvenega varstva.
M. Z.
