Svetovni del čebel, ki ga obeležujemo v petek, 20. maja, nas poziva k boljšemu zavedanju o izjemnem pomenu čebel in divjih opraševalcev. Glavni namen svetovnega dne čebel je ozaveščanje svetovne javnosti o pomenu čebel in ostalih opraševalcev za človeštvo, v luči prehranske varnosti in globalne odprave lakote ter skrbi za okolje in biotsko raznovrstnost.
Letošnja tema svetovnega dneva čebel je »Bodi vključen: Praznujmo raznolikost čebel in čebelarjenja«. Svetovni dan čebel je dan vseh opraševalcev. Slovenija veliko pozornosti namenja skrbi za čebelarstvo in medonosno čebelo, veliko dela pa nas še čaka pri varovanju prosto živečih oziroma divjih opraševalcev. V Sloveniji namreč poleg kranjske čebele živi še več kot 500 vrst divjih čebel (čmrljev in čebel samotark), pomembni opraševalci pa so tudi muhe trepetavke, metulji, nekateri hrošči in ose. Vsaj polovico opraševanja v kmetijstvu opravijo divji opraševalci, v naravi pa je njihov delež še večji. Vedno bolj spoznavamo, da brez pestrosti opraševalcev ni prehranske varnosti. Skrb vzbujajoče je, da število in pestrost opraševalcev upadata.
Letos poteka zadnje leto pilotnega monitoringa divjih čebel v Sloveniji. Monitoring pod vodstvom Nacionalnega inštituta za biologijo poteka v Notranjskem regijskem parku, v Krajinskem parku Ljubljanskem barju, na Kranjsko-Sorškem polju, Celjskem in v Ljubljani, skupaj na 50 vzorčnih mestih. Ciljni raziskovalni projekt, ki ga poleg Ministrstva za okolje in prostor (MOP) financirata še Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) ter Javna agencija za raziskovalno dejavnost, bo prispeval dragoceno znanje o stanju populacij divjih čebel pri nas.
Iz sredstev Sklada za podnebne spremembe se financira tudi ukrepe za blaženje podnebnih sprememb in za prilagajanje nanje v kmetijstvu, pomemben del tega so ukrepi ohranjanja biotske raznovrstnosti na kmetijskih površinah. Iz teh sredstev je bilo v letošnjem letu nabavljenih 10.000 sadik avtohtonih medonosnih drevesnih in grmovnih sadik, ki bodo nudile dodaten vir hrane čebelam in s tem pripomogle k prilagajanju na negativne vplive podnebnih sprememb.
MOP v sodelovanju z MKGP je v času predsedovanja Svetu EU v letu 2021 varstvu opraševalcev posvetilo precej pozornosti na EU dogodkih v okviru srečanj ministrov za okolje, sestankov direktorjev za varstvo narave ipd., MOP še naprej podpira aktivnosti varstva opraševalcev, ki jih izvajajo upravljavci zavarovanih območij v okviru javne službe ohranjanja narave. Poleg tega finančno podpira izvedbo 11 večjih Natura projektov iz sredstev evropske kohezijske politike, ki v pomembnem delu na terenu izboljšujejo stanje naravovarstvenih pomembnih travnikov na območjih Natura 2000.
Biotsko raznovrstni travniki so najpomembnejši življenjski prostor opraševalcev. Izboljšanju upravljanja območij Natura 2000 je namenjen tudi integriran LIFE projekt NATURA.SI.
Omenjena prizadevanja pa bo v naslednjem mandatu morala nova vlada okrepiti in nadgraditi v smislu zagotovitve trajnega monitoringa, izboljšanja stanja habitatov ter ozaveščenosti o pomenu opraševalcev, če bomo res želeli ohraniti pestrost opraševalcev in s tem bolj zdrave in odporne ekosisteme.
M. Z.
vir: mop.si
