Če v konkretnem primeru ne bi šlo za novinarko, ta označba govora ne bi zmotila nikogar, tako pa ta seveda ni ostala neopažena na omrežju X. To so primeri nekaterih kritičnih komentarjev, ki so se “usuli” poleg vprašanj o tem, o katerih vlaganjih je spregovoril premier:
-
“V karizmatičnem … Jutri pokličejo z vladnega urada. Službica že čaka. Ali pa je to že vladna služba.”
-
“Piškotek.”
-
“Kaj je to, plačan oglas? /…/”
-
“Karizmatičnem? LOL.”
-
“Komu se to zdi karizmatičen nagovor?”
Namesto poročanja navijaštvo
Navijaški zapis ne bi presenečal, če bi bil objavljen na strani vodilne stranke ali pa uporabniškem profilu stranke na katerem izmed družbenih omrežij. Ko govor kot karizmatičen označi novinarka, preprosto ne gre več zgolj za poročanje, ampak za lastno sodbo, ki ni skladna s profesionalnimi standardi novinarskega poročanja. Odkrito politično navijaštvo ljudi spodbuja k oblikovanju pozitivnega mnenja o politiku. Če je ljudem onemogočena možnost, da si na podlagi lastne razsodbe ustvarijo mnenje, se mediji ne smejo čuditi, da jih ljudje pričnejo dojemati kot propagandni aparat.
Pozitivno poročanje je za politika pomembno, ko je na oblasti in ko se približujejo vnovične volitve, še zlasti tedaj, ko o vladanju ne moremo govoriti kot o uspešni zgodbi. Premierju bo ta tvit zagotovo v veselje. Daleč od tega, da gre za edini primer navijaškega poročanja. Na začetku meseca smo bili priča osladnemu poročanju o premierjevi poroki – tudi najbolj zdravi so ob branju tvegali nastanek sladkorne bolezni.
Ker se približujejo volitve, se lahko nadejamo še kar nekaj poročanja, ki bo pisano na roko vladajoči nomenklaturi. K temu bodo verjetno pripomogla tudi prejeta sredstva na račun nedavno sprejetega medijskega zakona.
S. K.
