Ob tem se postavlja vprašanje prioritet – ali si država, kjer prostovoljci zbirajo zamaške za zdravljenje otrok z redkimi boleznimi in kjer onkološki bolniki čakajo mesece na nujne preiskave, res lahko privošči takšen finančni izdatek za kulturo?
Ministrstvo za kulturo pod vodstvom ministrice Aste Vrečko je razpis opisalo kot korak k bolj decentraliziranemu in povezanemu kulturnemu prostoru. V navezavi na to se pojavlja prava problematika – sodeč po kazalnikih si Slovenija težko privošči skoraj sedem milijonov evrov za kulturne projekte, ki so, čeprav koristni, drugotnega pomena. Država se namreč spopada z akutnimi težavami ključnih sektorjev.
Zdravstvena kriza, zaradi katere onkološki bolniki mesece čakajo na preiskave, bolnišnice pa trpijo zaradi pomanjkanja kadra, opreme in sredstev, vzbuja dvome o upravičenosti takšnih razpisov. Dejstvo, da v Sloveniji zbiramo zamaške in odpadne plastenke za pomoč otrokom z rakom, jasno kaže, kam bi bilo treba usmeriti sredstva. Zbiranje donacij za osnovno medicinsko opremo ali zdravljenje otrok z redkimi boleznimi kaže na prioritete, ki bi morale imeti prednost pred kulturnimi projekti.
Sicer pa bodo sredstva v višini 6,76 milijona evrov, ki jih zagotavljata evropski socialni sklad plus (ESS+) in slovenski proračun, namenjena dvema glavnima sklopoma. Razpis podpira vzpostavitev gostovalnih mrež na področju glasbe, sodobnega plesa, uprizoritvenih ter vizualnih in intermedijskih umetnosti. Te bodo povezale do 13 prizorišč po Sloveniji, in sicer z namenom izvedbe vsaj 180 gostovanj letno in 720 dogodkov do septembra 2029, da bi kultura postala dostopnejša tudi izven urbanih središč. Prav tako bo razpis podprl osem rezidenčnih centrov, natančneje pet na vzhodu in tri na zahodu države, ki bodo izvedli po 12 umetniških rezidenc z usposabljanji in javnimi dogodki, pri čemer bo poudarek na povezovanju kulture z zdravstvom, socialnim varstvom in izobraževanjem. Razpis bo odprt do 5. januarja 2026, dejavnosti pa bodo začeli izvajati marca istega leta.
A. H.
