ZZZS (Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije) pričakuje v letu 2019 v svoji blagajni za 172 MIO EUR več sredstev, kot v letošnjem letu. Slednji pričakovani prilivi so izračunani na podlagi pričakovane gospodarske rasti v prihajajočem letu, znesek slednjih pa ne zadošča za pokritje prevzetih obveznosti, ki so dogovorjeni s strani Vlade RS zaradi višjih plač v zdravstvu izgub poslovanja bolnišnic in zdravstvenih domov ter podpisane koalicijske pogodbe za višje izdatke v zdravstvu (iz 7% na 8% BDP).
Bo sploh kaj denarja za “krajšanje” čakalnih vrst ostalo ali bo večina “šla” za višje plače v zdravstvu?
Rešitev, ki se ponuja že več časa in, ki naj bi dala odgovor za skrajševanje čakalnih vrst je dvig priznanih cen izvajalcem zdravstvenih storitev. Slednje je mogoče zagotavljati ravno iz blagajne ZZZS, iz katere pa se plačujejo tudi plače kadra zdravstvene dejavnosti preko postavke stroški dela. Med slednje pa spada tudi amortizacija in materialni stroški, ki skupno predstavljajo priznane stroške izvajalcev zdravstvenih storitev.
Vse kaže na zaostrovanje in rešitev v plačevanju višjih prispevkov delodajalcev in zavarovancev!
Ker je že nakazana rešitev za krajše čakalne vrste dvig priznanih cen storitev ( te pa pomenijo dodatne storitve v bolnišnicah, zdravstvenih domovih in pri koncesionarjih), vse kaže, da bo prilivov od prispevkov od zbranih obveznih zdravstvenih prispevkov premalo. Slednje pomeni, da se kot edina rešitev kaže dvig prispevkov s strani delodajalcev in zavarovancev (zaposlenih). V kolikor dviga ne bo, se bo nadaljeval kaos v zdravstvenem sektorju in/ali pa se bo povečevala “zdravstvena luknja”.
Spomnimo, da je gospodarska rast v zadnjih letih ugodnega povpraševanja na tujih trgih odlično vplivala na rast BDP v Sloveniji, kar je ugodno vplivalo na zaposlovanja in porabo doma. V blagajno ZZZS se je tako v zadnjih štirih letih steklo za skoraj za 500 MIO EUR več denarja.
Sicer pa blagajna ZZZS zbere cca. 80% vseh prihodkov z obveznimi prispevki zaposlenih, njihovih delodajalcev in tudi samozaposlenih. Preostalo razliko prejme iz naslova pokojninske blagajne, državni proračun pa v blagajno prispeva cca. 58 MIO EUR (prej 26 MIO EUR) za specializacije, pripravništva in t.i terciarne storitve (tretja organizacijska raven zdravstvenega varstva, na kateri se obravnavajo najhujše bolezni, poškodbe in druga stanja).
Uredništvo
