Sprememba zakona znižuje učinkovitost
Ob zaključku obravnave predloga sprememb Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti v Državnem zboru, na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti beležijo večje število vprašanj o beleženju delovnega časa. Še vedno prejemajo nove predloge za dodatne spremembe na Ekonomsko-socialnem svetu že usklajenega gradiva, hkrati pa naj bi prihajalo tudi do napačnih interpretacij novih predvidenih obveznosti delodajalcev.
Obveznost vodenja evidenc (pogosto imenovana t. i. štempljanje) kot dnevna obveznost obstaja že sedaj, predvideva pa se podrobnejša opredelitev, kako jih voditi, da bodo urejene evidence v končni posledici v interesu tako delavca kot tudi delodajalca in da bodo upravičevale tudi svoj bistveni namen – verodostojnost evidence.
Z zakonom želi ministrstvo urediti obveznosti za beleženje delovnega časa, ki je ena izmed osrednjih institutov zagotavljanja pravic šibkejše stranke. Krovni zakon na področju urejanja evidenc ne ustvarja zakonskih izjem, področna zakonodaja, ki ureja posamezna specifična področja, pa bi lahko nekatere obveznosti urejala tudi drugače.
Delodajalec mora sicer že sedaj dnevno voditi med drugim tudi evidenco o izrabi delovnega časa. Po veljavni zakonodaji je torej že določena obveznost DNEVNEGA beleženja delovnih ur. Tako imenovano »štempljanje« se praviloma že danes vrši tako, da se vsak posamezni delovni dan zabeleži dejansko število ur, ki jih je opravil delavec. Če je praksa drugačna in se ure pavšalno vnašajo, gre ŽE sedaj za kršitev zakonodaje. Novela zakona pa določa, da se na dnevni ravni beleži čas prihoda in čas odhoda z dela ter izraba odmora med delovnim časom.
Na ministrstvu poudarjajo, da sprememb ne predlagajo zaradi abstraktnih potreb inšpektorata, ampak zaradi varstva delavskih pravic. Evidenca o izrabi delovnega časa je pomembna z vidika pravilnega zagotavljanja delovnopravnih pravic s področja delovnega časa, odmorov in počitkov.
Večina delodajalcev spremembam ni naklonjena, saj se s tem omejuje fleksibilnost dela, še posebej pri delu na domu, ter povečuje nepotrebna birokracija. V kolikor delodajalec listin s področja evidence delovnega časa nima ustrezno urejene in jo na zahtevo pristojnega organa ne predloži, ga čaka globa.
V Obrtniško-podjetniški zbornici (OZS) zakonu prav tako nasprotujejo, saj zakon uvaja dodatno birokracijo, prinaša dodatne stroške delodajalcem, ne sledi novim oblikam dela in ne prinaša zagotovil, da se kršitve ne bodo dogajale.
Vlada na področju delovnopravne zakonodaje podobno, kot na področju davčne (obvezno natisnjeni račun) in nekaterih drugih področjih uvaja nepotrebne represivne prijeme, katerih namen je po mnenju delodajalcev le polnjenje proračuna. Očitno se koalicijski poslanci ne zavedajo dejstva, da uvajanje represivnih prijemov povzroča manjšo učinkovitost in posledično povečuje konkurenčnost slovenskega gospodarstva.
M.Z.
