Naj bo mala, srednja ali velika organizacija, izziv je v njej “imeti” sodobno organizacijsko kulturo. V njej se prepletajo norme, prepričanja ter vidni znaki in vedenja, ki jih tudi prepoznamo pri zaposlenih. Gre za izjemno pomemben del neotipljivega kapitala podjetja oz. gre za “osebnost” organizacije, ki jo še kako začutijo stranke.
V RS je še vedno večina podjetij v t.i. tranziciji iz tradicionalne v sodobno organizacijsko kulturo. Prav zavedanje, da se podjetje “preoblikuje”, je že dobra napoved za podjetje. Lahko gre za spremembe zaradi pričakovanj strank, še bolje pa je “prehitevanje”, kjer se voditelji zavedajo ključnih prednosti. V sodobnih organizacijskih kulturah je:
- delo bolj timsko, vspodbuja se sodelovanje, zavezništvo, vsak zaposlen je najpomembnejši.
- zaposleni so za organizacijo na prvem mestu, so ključni kapital podjetja, zato se redno motivirajo, navdihujejo, meri se njihovo zadovoljstvo, skrbi se za njihovo karierno rast.
- iščejo se priložnosti za vsakodnevne spremembe, “ustvarja se prihodnost”, spremembe so nekaj, s čemer se v podjetju živi.
- vsakodnevne aktivnosti zaposlenih so usmerjene v rezultate in doseganje postavljenih ciljev.
- organizacija se spreminja, je inovativna, zaposleni se tem spremembam prilagajajo.
- organizacija je zelo demokratična, hierarhične ravni izgubljajo “moč”.
- za organizacijo je ključna usmerjenost k strankam, te so ključne za obstoj in rast podjetja.
- vodja ni več edini glede odločanja, moči odločanja se delijo med več zaposlenih.
- znanja in informacije se med zaposlenimi prenašajo redno.
- tveganja so sestavni del vsakodnevnega dela, enako velja za napake, so izziv za izboljšave (pravi vir “Skupine IRI Ljubljana”).
Organizacije s sodobno vzpostavljeno organizacijsko kulturo se uspešneje prilagajajo razmeram na trgu, so uspešnejše od tistih s tradicionalno kulturo.
B.P.
