Vsaka nesreča, ki ji nismo klonili, postane naša dobrotnica

Veliko je razlogov, zaradi katerih Slovenci praznujemo kulturni praznik kot državni praznik. Kultura je oblikovala našo identiteto in nas ohranjala kot narod na tem prepišnem delu Evrope skozi stoletja. Rasla je iz nas in mi smo rasli z njo kot narod. Zaradi vloge, ki jo je imela v naši zgodovini, je njeno bistvo vgrajeno v temelje slovenske državnosti.

Zavedajoč se pomena kulture za narodovo identiteto in obstoj vlada kulturi namenja posebno pozornost. Pozornost, ki ni merjena v besedah, marveč dejanjih in številkah. Veseli me, da je bilo za slovensko kulturo v preteklih dveh letih veliko narejenega.

Čeprav vem, da bodo tudi tokrat glasni zvočniki tistih, ki na kulturo gledajo skozi demagogijo in subjektivne občutke, se dejstev, podkrepljenih s številkami, ne da preglasiti. Številke govorijo, da Slovenija namenja kulturi nadpovprečen delež bruto domačega proizvoda, kar nas uvršča na visoko mesto v primerjavi z drugimi evropskimi državami.

V letu 2021 je bil za kulturo zagotovljen rekorden proračun v zgodovini samostojne Slovenije v višini 238 milijonov evrov. To je kar za četrtino več od proračuna, ki ga je za kulturo za leto 2021 načrtovala prejšnja vlada. Povečale so se investicije v javno kulturno infrastrukturo, sredstva za založništvo, knjižno in filmsko dejavnost, sredstva s področja ustvarjalnosti, povečala pa so se tudi sredstva za delovne štipendije in samozaposlene. Tudi v okviru protikoronskih paketov so bili sprejeti številni interventni ukrepi za pomoč ustvarjalcem na področju kulture.

Vlada je v tem mandatu sprejela še ključni strateški dokument na področju kulture, na katerega smo čakali vse od leta 2018. Poslanstvo Resolucije o nacionalnem programu za kulturo 2022‒2029 je uveljavitev slovenske kulture kot tistega družbenega dejavnika, ki omogoča razvoj, rast in prepoznavnost slovenstva tako doma kot v tujini. Sprejeli smo tudi Zakon o zagotavljanju sredstev za določene nujne programe v kulturi, ki do leta 2027 predvideva dodatnih 122,6 milijona evrov v proračunu pristojnega ministrstva. V okviru Načrta za okrevanje in odpornost je kultura pridobila še dodatnih 86,9 milijona evrov, kar znaša 4,8 odstotka vseh nepovratnih sredstev načrta.

V zadnjem letu so zaživeli številni pomembni projekti s področja ohranjanja kulturne dediščine, ki so dolga leta čakali v predalih. Tako je bila med drugim podpisana pogodba za sofinanciranje projekta Center Rotovž v Mariboru. Izpeljani so bili postopki – vključno z razpisom – za začetek rekonstrukcije in obnove stavbe, v kateri bodo zagotovljeni novi prostori za Arhiv Republike Slovenije in Muzej slovenske osamosvojitve.

Po več kot petdesetih letih se je v Slovenijo vrnilo trinajst slovenskih celovečernih filmov, ki so bili v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja predani v hrambo Jugoslovanski kinoteki v Beogradu, med njimi tudi nam vsem tako ljubi filmi o Kekcu.

Praznik kulture je dan, s katerim izražamo svojo zahvalo in spoštovanje vsem, ki so s svojo ustvarjalnostjo in dosežki pustili neizbrisen pečat v kulturni zakladnici naroda. Kultura pa nas od nekdaj tudi spominja, da smo kot narod močni in uspešni le povezani in enotni. Živimo namreč v času, ki je poseben. V času, ki od nas vseh zahteva veliko potrpežljivosti, prilagodljivosti, predvsem pa vztrajnosti, da vedno znova iščemo pot naprej. Ne samo zaradi epidemije, ali pa prav zaradi nje, bi morali v vsem, kar določa naš vsakdan, iskati več enotnega duha. Več tega, kar nas združuje in ne ločuje. Kultura nas povezuje v prostranih obzorjih duha in širini slovenstva.

Naj nas misel arhitekta Jožeta Plečnika, katerega 150. obletnico rojstva obeležujemo letos, da “vsaka nesreča, ki ji nismo klonili, postane naša dobrotnica”, nagovarja z upanjem in zaupanjem, da tudi po težkih časih “vremena Kranjcem bodo se zjasnile”. Že zarja oznanja ta dan.

Iskrene čestitke ob današnjem kulturnem prazniku, naj bo prešéren.

Janez Janša