Z vsemi pravnimi sredstvi bom zaščitil svoje človeško dostojanstvo, čast in dobro ime! Tako župan Drago Vogrinčič v uvodu intervjuja.

Vir: www.gz-rogasovci.si

“Duh je že pobegnil iz steklenice in mi povzročil strahovito jezo in človeško bolečino”. Kje mi to živimo, kje je novinarska in človeška etika, ki zlorablja objektivna dejstva in resnico, obtoženemu pa onemogoči svobodo javne besede. Tako v uvodu najinega pogovora župan Občine Cankova Drago Vogrinčič še vedno vidno pretresen in prizadet. V intervjuju, kjer sva govorila o razvoju in prihodnosti občine Cankova, se tako nisva mogla izogniti tudi tej, za župana nesprejemljivi boleči izkušnji.

Župan, že 15 let s polno vnemo in mnogo odrekanja vodite občino Cankova. Občino s cca. 1980 prebivalci, kjer vas praktično pozna sleherni občan. Pred kratkim pa kot strela z jasnega, presenečenje v Pomurskem časopisu Vestnik in v različnih slovenskih medijih (24ur.com, Večer, MMC RTV SLO, STA), da ste zlorabili svoj položaj, izvajali mobing nad zaposlenimi, jih šikanirali! Kaj bi odgovorili na vse te zapisane informacije?

V zadnjima tednoma sem deležen medijskega linča, mesec november 2017 pa zame in za mojo družino predstavlja eno najtežjih  obdobij v mojem življenju. Od sodelavcev in sodelavk sem vedno zahteval samo odgovorno in pošteno delo z dialogom, saj smo »na« očeh in v službi občank in občanov. V človeškem duhu priznam, sem vedno bil preveč toleranten in dobrovoljen, mnogokrat morda preveč prijateljski. Ko so zaposlene občinske uprave v nekem, po mojem nepremišljenem trenutku neki izsiljevalski dopis posredovale občinskim svetnikom, je nekdo (ki ga poznamo) le tega posredoval medijem. Ti so me nepreverjeno, z zlorabo pravic in novinarskega kodeksa, ki bi jih  profesionalni novinarji morali spoštovati obsodili z mobingom. To potrjujejo tudi zaposlene na občinski upravi, ki, da prijave niso sprožile. Žal, je »duh pobegnil iz steklenice« in mi povzročil kljub moji absolutni nedolžnosti strahovito jezo in človeško bolečino.

In zapis v časopisu Vestnik in Večer, da naj bi odgovorno urednico in njenega sina pošiljali v pekel?

Nikoli nisem verjel, da bi si lahko v normalni pravni državi na lažne anonimke, katere sem po uradni poti demantiral, novinar dovolil lažnega obračunavanje z mojo preteklostjo svobodnega opravilno sposobnega suverenega človeka. Kot državljan in župan sem šokiran, kakšne zlorabe, blatenja in nagnusnih laži s strani medijev sem deležen. Od malega sledim svoji vesti in etično moralnemu  kodeksu »Ne stori drugemu človeku, česar sam ne želiš, da bi on storil tebi«. Naslov v časopisu Vestnik in Večer, da sem »otroka odgovorne urednice in tudi njo pošiljal v pekel« je tako nagnusna laž, da mi je priznam povzročila bolečino in psihične težave, tako meni, kot moji družini. Človek bi javno zakričal: Kje mi živimo? Kdo ste novinarji in uredniki? Kje je vaša vest, da si dovolite javno človeku in državljanu teptati dostojanstvo, čast in dobro ime. In ti mediji brez sramu teptajo Zakon o medijih in pravico do popravka. Priznam, da od malega pišem kar mi leži na duši, pisal sem že kot šolar v šolsko glasilo, pisal sem v študentske Tribune in kritična pisma v Naše razglede. Pred 35-timi leti v »režimske časopise« pa če tudi mi vsega niso objavili. Tako brutalno si niso dovolili teptati mojega človeškega dostojanstva, kot sta si to privoščila časopisa Vestnik in Večer. To je nezaslišano, da javno pohodijo medijsko zakonodajo, svobodo javne besede in človeka brutalno stigmatizirajo za zavržne besede, ki jih nikoli nisem izrekel nobeni materi in otroku. To je nezaslišano. Ne da bi si domišljal, državljan Drago Vogrinčič sem dolžan in moram ustavne in državljanske pravice z vsemi pravnimi sredstvi zaščititi svoje dobro ime, dostojanstvo in poštenje. Kajti, če tega ne bi storil, si bodo teptalci Zakona o medijih v svojem arogantnem napuhu domišljali, da so oni gospodarji človeških etičnih odločitev naših državljanskih ravnanj.

Župan, preidiva na županovanje, aktualno dogajanje in prihodnost, ki čaka vaše občanke in občane. Na cca. 30.6 m2 in 8 naseljih se spopadate z demografskim deficitom prebivalstva, kot veva, pa brez mladih nobena občina kot tudi država ne more graditi svoje prihodnosti. Poznate »odgovor«, s katerim bi mladim ponudili priložnost, da uspevajo doma?

Danes v občini Cankova živi okrog 1980 prebivalcev, pred 15 leti skoraj 2070. Po dolgih letih borbe z zahtevno in preveč administrativno okoljsko zakonodajo smo uspeli pred kratkim v zaključno fazo potrditve pripeljali sprejem OPN (Občinski prostorski načrt) ter tako postaviti temelje za umeščanje infrastrukturnih in turističnih projektov v občini in pogoje mladim družinam za gradnjo. Cca. 2 hektarja poslovno obrtne cone je na razpolago mladim perspektivnim podjetnikom, ki bi želeli aktivirati svojo “podjetniško zgodbo” pri nas (tudi iz drugih občin). Nova delovna mesta so in bodo novo upanje, to pa bo aktiviralo priseljevanje in željo uspevati doma v rodnem kraju. Tu vlagamo največ energije, tudi sredstev, zato velikokrat ne morem razumeti državne politike, da pozablja na demografsko ogrožena območja in se pretirano ukvarja z glavnim mestom RS. Zaboli me, ko nam mladi izobraženci po vseh »vlaganjih« v njih odidejo v svet iz razlogov, da svoje prihodnosti ne morejo graditi doma. Po drugi strani pa sem kljub temu srečen, da jih kot odlične sodelavce prepoznajo »čez mejo« in tako socialno stisko naše občine »delajo vzdržno«. Naj ne pozabim, da s subvencijo 2.000 EUR v letu 2017 pomagamo slehernemu občanu, ki se na novo samozaposli oz. zaposli dodatno osebo iz naše občine. V letu 2018 pa bomo sredstva za te namene še povečali.

In osnovna komunalna infrastruktura?

Z vzpostavitvijo vodovoda v t.i. sistemu B (Pomurski vodovod) ima praktično 85% občanov Cankove pitno vodo iz tega sistema. Le še moj dragi rojstni kraj Gerlinci je vas, ki bo do enakih pogojev upam in vsak dan delam in sanjam, da se konča izgradnja vodovoda  v letu 2018. Občina je svoje obveznosti že pred leti izpolnila sistemsko z izdelavo projektne dokumentacije za izgradnjo vodovodnega omrežja za vsa naselja.  Ko smo bile Goričke občine pred leti zaradi limita participacije evropskih sredstev soočene s krutim dejstvom, da se izgradnja vodovoda razdeli v dve obdobji, so Gerlinci (ker voda prihaja iz spodnjega dela) ostali pred zaprtimi vrati. Priznam, da me župana boli, ko posamezniki zlorabljajo relevantna dejstva, ker kot odgovoren človek bi, če bi bilo samo v moji moči zgradil vodovodno in kanalizacijsko omrežje za sleherno gospodinjstvo. Ne letos, že lani. Kot župan si na organu Svetu regije in v komunikaciji z ministrstvom absolutno prizadevam, da je kot regijska prioriteta končanje javnega vodovoda. Vesel sem, da je 50% vseh naselij že priključenih na sodoben sistem kanalizacije s svojo čistilno napravo, nekaj gospodinjstev pa tudi na rastlinske čistilne naprave. Tudi romska naselja imajo vzpostavljeno vso osnovno komunalno infrastrukturo. Preostali potrebni kanalizacijski sistem bomo gradili glede na finančne zmožnosti in čakali na vsak razpis države oz. EU, ki bi lahko dinamiko izgradnje pospešil. Moram pa opozoriti na problematiko cen iz naslovov izgrajene infrastrukture. Evropska in državna direktiva zahteva od upravljalca oz. koncesionarja, da občine v lastninskem deležu potrdijo elaborate, cene vode in stroške za odpadne vode. Razume se, da nove pridobitve stanejo, da se s sistemom upravlja, se ga vzdržuje…Da pa se po vzpostavitvi »porušijo« pogodbene obveze iz direktive, ki so bile vsebine pogodbenih obveznosti ob sofinanciranju, o katerih smo se vsi zavezali v projektu izgradnje vodovoda sistem B, pa se žal lahko dogaja le v državi, ki ne funkcionira. V državi, ki dovoljuje, da se pogodbene podpisane zaveze implementirajo v realno življenje s strani občin, ki si nadenejo takšna očala, ki črke na papirju spreobračajo v lastne interese. In spet se vračam k ugotovitvi, da ne razumem države, ki dopušča, da se na degradiranih območjih z majhno gostoto naseljenosti obračunava omrežnina na aksiomu dolžine, kjer je zaradi razpršenosti naselij malo priključkov, kar je popolnoma nekonkurenčno cenam, določenim v strnjenih mestnih območjih. Zavedam se, da veliko naših občank in občanov (ne po svoji krivdi) več ne zmore plačevati mesečnih položnic, zato Občina Cankova vsem občanom iz proračuna subvencionira ceno za plačilo položnice za vodo za 30% in za kanalizacijo 50%. Žal pa zato v občinskem proračunu ta sredstva manjkajo za našo dolžno odgovornost, da jih kanaliziramo v izvedbo izgradnje vodovoda in kanalizacije za vsa gospodinjstva v naši občini. Moj osebni odgovoren moto je od začetka in ostaja, da ne glede kje občan ali državljan živi, mu mora država in občina zagotovite enake pogoje in cene, ker smo v besedah ustave vse državljanke in državljani enaki v dolžnostih in pravicah. Žal je konkretno življenje in stvarnost v naših goričkih občinah še zelo daleč od te ustavno-pravne norme.

Tretjina vašega prebivalstva se je še pred nedavnim ukvarjala s kmetijstvom. Poskrbljeno je bilo za skoraj 700 prebivalcev vaše občine. Danes so mali kmetje praktično obupali, nekateri celo obubožali, njihovo zemljo pa obdelujejo večje družinske kmetije. Kje vidite priložnosti, da se bo »življenje v kmetijske družine« povrnilo in, da bo družina na kmetiji povečala svojo socialno varnost?

Republika Slovenija bi morala delež lokalne samooskrbe s hrano ciljno povečevati in vspodbujati rast povpraševanja po doma pridelanem. Na policah trgovin bi tako moralo v prihodnje biti na voljo vse več doma proizvedenega in pridelanega. To je priložnost za naše pridne kmetovalce, tako na področju ravenskega kmetijsko intenzivnega pridobivanja poljščin in krme, govedoreje ter pitanja svinj, kot tudi na sadjarsko vinorodnem gričevnatem delu za pridobivanje starih dobrih sadežev ter kvalitetnega vina. Tu se odpira priložnost po dopolnilnih dejavnostih, kar s pomočjo občine z vlaganji, kot je Vinsko turistična pot lahko samo pospešimo. Vem, da trenutna shema subvencij države na področju kmetovanja stimulira predvsem velike kmete in hromi priložnost in poslovne ambicije malim kmetom. Žal pa lahko občina na problematiko kmetijstva le opozarja, pri subvencijah pa mora paziti na t.i. dvojno financiranje oz. tisto, kar že subvencionira država občina ne sme. Dovolite, da predstavim, da sem letos v avgustu naslovil vsem gospodinjstvom naše občine javno pisno pobudo, ki sem jo z naslovom in vsebino »Jejmo in kupujmo domače”, prvo od soseda in občana. Če bo moj sosed bogat in uspešen, bom bogat še sam in bo bogatejša vsa skupnost in občina. Priznam, da me boli kruto dejstvo, da nas premamlja blišč in reklame tujih in domačih trgovski veletrgovin, kje kupujemo oporečno v lep celofan zavito hrano. Zato si bom še naprej prizadeval, da se na področju občine in sosednjih občin gradijo neformalne sinergije povezovanja za promocijo in prodajo doma pridelane in predelane kvalitetne zdrave hrane.

Omenili ste projekt Vinska turistična pot, pred kratkim pridobitev kraja Gerlinci. Razvijate občino v smeri kmetijskega turizma?

Da, občina je s pomočjo uspešnega projekta sofinanciranja vzpostavila postajališče za avtobuse in avtomobile, za turiste, izletnike in popotnike. V nadaljevanju bomo na tem območju vzpostavili še primerno mesto za postanek avtodomov. Verjamem, da bodo mnogi turisti povpraševali po izjemnih domačih produktih naših krajanov, kar bo sprožilo nove priložnosti malega podjetništva; kot priložnost malih družinskih in turističnih kmetij, pridelovalcev kvalitetnih vin, medu in peke domačega kruha in potic. S tem in podobnimi projekti bomo na območjih vinorodnega območja in tudi sadjarstva nadgrajevali in s promocijo podpirali razvoj turizma in malih kmetij, ki ne bodo kmetijske pridelke z dodano predelavo usposobili na zahtevnem konkurenčnem trgu. Tako se bodo ponudile nove priložnosti naših gostincev, bolje bodo zapolnjene prenočitvene kapacitete, posredno bodo aktivirani doma proizvedeni produkti. Ko pa bo gost skozi sprehod po Vinsko turistični cesti podoživel lepote naše pokrajine, se bo prav gotovo vračal, pa še pozitivne izkušnje bo prenašal naprej.

Župan, uspešno »krmarite« s cca. 1,87 MIO EUR prihodkov, kar vam omogoča do 350.000 EUR sredstev za investicije oz. nekje okrog 20%. Tudi z zadolževanjem si morate pomagati. Je sploh še mogoče govoriti o razvoju in razvojnih nalogah malih občin?

S takšnim pristopom države prav gotovo ne. Občina po Zakonu o lokalni samoupravi izvaja obvezne naloge, za katere pa ji država namenja sredstva iz izračunane primerne porabe. Ta še zdaleč ne zadostuje za plačilo vseh obveznosti, ki jih občina za izvajanje le teh ima (šole, vrtci, socialno varstvo, knjižnična dejavnost, društvene dejavnosti… ). Posledično težko govorimo o potencialu razvojnih in strateških investicij, saj se vse konča pri denarju. Če bo država tako razmišljala naprej, bomo male občine le še socialne ustanove in »Karitasi«. Kljub temu pa naša občina ima dolgoročno razvojno strategijo na vseh področjih in pripravljamo projekte, ki bodo iz vsebin državnih in evropskih razpisov v naslednjih letih uspešni za pridobitev nepovratnih razvojnih sredstev.

Bi lahko našteli kakšno, ki ima te pozitivne učinke na vaš proračun in morda še o naboru projektov v prihodnjih letih?

Projekt, ki prinaša pozitivne učinke in na katerega smo prav gotovo ponosni je sistem daljinskega ogrevanja na lesno biomaso. Vzpostavili smo ga v letu 2003 ob dozidavi in adaptaciji osnovne šole. Danes se iz sistema s konkurenčno ceno ogreva občinska stavba, šola, vrtec, gasilski dom, cerkev, župnišče ter  trgovski kompleks Mercator in 11 stanovanjskih hiš, s sistemom pa upravlja občinski režijski obrat. Prav gotovo je, da občina ne samo, da iz naslova materialnih stroškov privarčuje, tudi pridobi določena sredstva iz naslova prodaje toplote, ki jih lahko vlaga v nadaljnji razvoj. Sicer pa bo izziv občine prav gotovo izgraditi sodoben vrtec in telovadnico, kjer bodo naši malčki dobili poleg vsebine tudi odlične prostorske pogoje. V letu 2018 predvidevam, bomo s sofinanciranjem z državo izgradili vodovod v Gerlincih, nadaljevali bomo z izgradnjo malih čistilnih naprav v posameznih gospodinjstvih ter pripravili projekte za gradnjo kanalizacije na območja, kjer ta še ni vzpostavljena. Kot sem v najinem pogovoru že omenil, bo dinamika vzpostavitve le te odvisna od sofinanciranja države. V proračunu za leto 2018, ki ga že pripravljamo načrtujemo nadgradnjo Vinsko-turistične točke, ureditev središča naselja Cankova in ostalih naselij ter z državo pripravljamo projekt Life za dolgoročno izvedbo očiščenja in ureditve Ledavskega jezera. Pripravljamo pa projekte za izgradnjo kanalizacij v zaselkih, ki se ne morejo priključiti na čistilno napravo na Cankovi. Ne smem pozabiti, da imamo za naselje Gerlinci projekte za priključitev kanalizacije na čistilno napravo na Cankovi za okoli dve tretji gospodinjstev, za preostalo tretjino zaselkov oz. posameznih gospodinjstev pa bomo iskali najboljše rešitve v korist občanov. V programu so sprotna sanacija in rekonstrukcije občinskih cest, priprava projektov za izgradnjo pločnikov in kolesarskih stez. Naj omenim, da sem se pred dnevi sestal z direktorjem Direkcije za infrastrukturo in mu predstavil stanje državnih cest v občini Cankova. Skratka, obveznosti in projektov imamo v občini Cankova na pretek, kar nas vse obvezuje, da iščemo vse poti, da jih sproti in odgovorno v najboljši možni meri in s pridobitvami iz javnih razpisov tudi realiziramo. Tako bo kvaliteta življenja naših občank in občanov prijazna in vzpodbudna, da bodo mladi ostajali doma in si ustvarjali mlade družine in prijazno mirno prihodnost.

Župan, koledarsko leto se praktično izteka. Želim vam še veliko uspešnih naložb v vaši občini, predvsem pa mirnega ter konstruktivnega razpravljanja v delokrogu vaših sodelavk in sodelavcev, občinskem svetu ter dnevno z vašimi občani. Verjamem, da boste z energijo, ki jo premorete uspeli govorice, ki so se sprožile zajeziti in, kot ste že rekli oprati svojo čast in dobro ime v dobro vas, vaše družine in tudi same občine Cankova.

Hvala lepa za prijeten pogovor in čestitke in lepe želje vsem vašim bralcem v prihajajočih se božično-novoletnih praznikih. Z mirno vestjo sporočam vsem občankam in občanom naše občine, vsem Pomurkam in Pomurcem in vsem bralcem vašega medija, da bom svoje človeško dostojanstvo, čast in dobro ime obranil, kajti iskreno verujem, da smo na svet poslani z namenom. Z namenom, da skupaj z vsemi plemenitimi, poštenimi ljudmi dobre volje delamo za skupno prijazno prihodnost. Iskreno verujem, da bo v mojem primeru žaljivih obtožb resnica močnejša od laži, zato so mojemu človeškemu srcu od malega bližje majhni, iskreni in nemočni ljudje, kakor raznorazni oblastniki in pisuni, ki si polni napuha brezvestno domišljajo, da so s pozicije lažne moči odločevalci usod nas večine, ki v srcu dobro mislimo.

Veliko zdravja, sreče in miru v toplem objemu vaših družin in prijaznih iskrenih prijateljev želim vsem in vsakemu posebej iz Občine Cankova.

B.P.