Ključne rešitve Zakona o dolgotrajni oskrbi, ki jih je s svojo ekipo pripravila ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc razkrivajo, kje naj bi se za reševanje “nastajajoče finančne luknje” v prihodnosti našel denar. Projekcije namreč predvidevajo, da bo do leta 2060 za kar 7,2% več starejših nad 80 let, kot danes (iz sedanjih 5,1% na 12,3%). To pa seveda pomeni nujnost iskanja “svežega” denarja, zato predlog uvaja kar dve novi dajatvi. Iz gradiva ministrstva lahko ugotovimo da bi že v letu 2020 potrebovali dodatnih cca. 107.4 MIO EUR, k skupni “pogači” pa bi v eni izmed pripravljenih variant poleg zaposlenih plačevali še upokojenci, brezposleni in prejemniki denarne socialne pomoči.
Pripravljena dva variantna predloga, po prvi skupaj za obvezni plačili od 24 EUR/mesec do 100 EUR/mesec ter po drugi od 19 EUR/mesec do 36 EUR/mesec!
Po prvem variantnem predlogu bi naj za dolgotrajno oskrbo prispevali v odvisnosti od dohodkovnega razreda v katerega spadamo. Najnižji znesek bi plačevali tisti, ki prejemajo plačo nižjo od minimalne (804,96 evrov bruto) in bi prispevali 4 EUR/mesec, največ pa tisti, ki prejemajo dohodek nad 500% povprečne plače v RS (povprečna plača v RS za avgust 2017 znaša1.613,62 EUR bruto) in bi morali prispevati 25 EUR/mesec.
Ministrstvo pa v tem variantnem predlogu uvaja tudi obvezno plačilo za zdravstvene storitve dolgotrajne oskrbe. Tako bi tisti, ki prejemajo plačo nižjo od minimalne plačevali 20 EUR/mesec, najvišjo pa tisti ki prejemajo dohodek nad 500% povprečne plače z višino 75 EUR/mesec.
Po drugem variantnem predlogu bi k skupnim prihodkom prispevali tudi prejemniki denarne socialne pomoči, brezposleni ter upokojenci. Za dolgotrajno oskrbo bi najmanj plačevali tisti, ki prejemajo plačo nižjo od minimalne, brezposleni in prejemniki denarne socialne pomoči in sicer 4 EUR/mesec, upokojenci in vsi ostali višjih dohodkovnih razredov pa 6 EUR/mesec.
K zdravstvenim storitvam za dolgotrajno oskrbo bi po tej drugi varianti 15 EUR/mesec plačevali tisti, ki prejemajo plačo nižjo od minimalne ter prejemniki denarne socialne pomoči ter brezposleni, upokojenci 26 EUR/mesec ter vsi ostali višjih dohodkovnih razredov 36 EUR/mesec.
Sicer pa dolgotrajna oskrba po mednarodni definiciji (OECD, Eurostat, WHO) pomeni niz storitev, ki jih potrebujejo ljudje z zmanjšano stopnjo telesnih in kognitivnih sposobnosti in so posledično v daljšem časovnem obdobju odvisni od pomoči pri izvajanju osnovnih oziroma podpornih dnevnih opravil. Ministrstvo za zdravje v letu 2025 vidi t.i. integrirano skupnostno oskrbo, s ciljem povečanja kakovosti življenja starostnikov, novimi delovnimi mesti ter prijaznejšim okoljem starejšim. V kolikor bi Zakon o dolgotrajni oskrbi v prihodnje “zaživel”, bi z novi dajatvi prispevale k plačilu cca. 70% stroškov formalne oskrbe na domu oz. institucijioz. cca. 50 % neformalne oskrbe na domu.
Nobeno ministrstvo pri svojem delu v času te vlade žal ni našlo potencialnih rezerv, ki se kažejo v različnih oblikah. Ministrstva, kot da živijo vsaka v svojem svetu, opozarjanja, da “tavajo” po svoje, namesto, da bi se lotili resničnih strukturnih reform, pa ne obrodijo sadov. Torej, vse kar predlagajo je, da vzamejo tam, kjer “vidijo” da nekaj denarja še je. To pa žal ni izboljšanje kvalitete bivanja posameznikov, dvig standarda v RS, krepitev srednjega sloja ipd!
Uredništvo
