Rusija je minuli teden še stopnjevala napade na Ukrajino, kar je spodbudilo zahodne države po ostrejših ekonomskih sankcijah. Cena nafte še naprej raste kar še povečuje inflacijske pritiske.
Ruska invazija Ukrajine je sprožila odločno in usklajeno ukrepanje zahodnega sveta. Priča smo zgodovinskim ekonomskim sankcijam, naperjenih proti kakšni večji državi, ki so po besedah francoskega finančnega ministra namenjene zrušitvi ruskega finančnega sistema. Rusija je v preteklih letih zbrala veliko količino tujih valutnih rezerv in zlata, s katerimi je nameravala financirati svoj vojaški stroj in braniti rubelj v primeru sankcij. A je zahod večino teh rezerv v vrednosti skoraj 600 milijard evrov zamrznil. Določene ruske banke so tudi izključili iz mednarodnega sistema SWIFT, s čimer so jim močno otežili poslovanje, zamrznili pa so tudi sredstva ruskih bank v EU in Veliki Britaniji. Ruska borza je že od začetka sankcij zaprta, večje evropske borze pa so že zaustavile trgovanje z ruskimi delnicami, ki tam kotirajo kot potrdila o lastništvu (GDR). Te so sicer pred ustavitvijo močno padle, nekatere tudi prek 90 %. Paket sankcij je še precej bolj obsežen, sestavljen iz ukrepov naperjenih tudi do bogatih oziroma vplivnih ruskih posameznikov in določenih podjetij. Skratka, ruska ekonomija je tik pred kolapsom in če se ukrepi hitro ne bodo odpravili, se bodo posledice čutile še leta. Glede na informacije, da bo Putin vztrajal, dokler ne zavzame Ukrajine, je hitra rešitev trenutno malo verjetna.
Prve posledice trenutne Ruske krize lahko čutimo tudi mi. Cena nafte brent, ki se je pretekli mesec gibala okoli 90 dolarjev na sodček, je v par dnevih poskočila prek 120 dolarjev, nič presenetljivega pa ne bi bilo, če bi v prihodnosti, vsaj na kratek rok, še precej zrasla. Tudi cene hrane bodo najverjetneje zrasle, saj je sta tako Ukrajina kot Rusija pomembne izvoznice hrane, predvsem pšenice. Tako cene energentov kot hrane pa imajo relativno velik vpliv na inflacijo, ki je že zdaj problematična v ZDA in EU. Evropski diplomati zagotavljajo, da se zavedajo prihodnjih ekonomskih težav in da EU že pripravlja večji paket pomoči, ki bi pomagal domačim gospodarstvom. Po besedah predsednice Evropske centralne banke (ECB) Christine Lagarde bodo največji izziv predstavljale visoke cene energentov in splošna negotovost, ki bo zavrla potrošnjo in investicije v gospodarstvu. Bistveno manj je zaskrbljena nad zmanjšano trgovino med EU in Rusijo, saj Evropa ni bistveno odvisna od ruskega trga. Po besedah ECB naj bi vojna v Ukrajini evropsko gospodarsko rast neposredno zavrla za 0,3% – 0,4 %. Na srednji in dolgi rok pa lahko pričakujemo nekoliko nižjo rast evropskega gospodarstva zaradi povečevanja izdatkov za obrambo. Evropske države so namreč precej zanemarjale obrambo v primerjavi z ostalimi večjimi silami in so lahko več sredstev namenile mehanizmom za povečevanje ekonomske blaginje, z naraščajočo rusko grožnjo pa so prisiljene povečevati vojaški proračun.
Guverner Ameriške centralne banke (Fed) Jerome Powell, je dejal, da je še prezgodaj, da bi vedeli, ali bo agresija Rusije na Ukrajino vplivala na politiko Feda na srednji rok. A trenutno naj bi postopali previdno, sam pa naj bi se zavzemal za manjši, četrtinski, dvig obrestne mere. Zaradi ukrajinske krize, so bile novice o objavah makroekonomskih podatkov potisnjene v ozadje. Predvsem veseli 678 tisoč novo dodanih delovnih mest v ZDA, kar je za 278 tisoč prekoračilo pričakovanja analitikov. Vrednost urne postavke ostaja na približno istih nivojih, kar je le malo pod pričakovanji analitikov. Ameriške delnice so celo nekoliko porasle na vrednosti, a so bile zaradi bližine konfliktu in močnejše odvisnosti od ruskih energentov precej na udaru evropske delnice. Po drugi strani jo je pa seveda dobro odnesel energetski sektor, ki je precej pridobil zaradi rasti cen nafte.
Avtor: Rok Brezigar
(oglasni članek)
