V Republiki Sloveniji se z energetsko revščino sooča najmanj 20% slovenskih gospodinjstev (podatek UMAR – Urad za makroekonomske raziskave in razvoj). To pomeni, da z denarnimi sredstvi, ki so jim na razpolago, ne morejo “pokriti” vseh energetskih potreb. Kot vemo, se največ energije za potrebe gospodinjstva porabi za ogrevanje (cca. 57%), zato marsikatero “energetsko revno” gospodinjstvo preživi kurilno sezono na hladnem.
5 MIO EUR evropskih kohezijskih sredstev “obležalo” nerazdeljenih že tretje leto!
Denar je, rešitev, kako “najti” pot, da bo denar “potoval” do energetsko najrevnejših gospodinjstev pa ministrstvo za infrastrukturo ne najde. In to že tri leta. Žalostno! Zakaj?
Uslužbenci na Centrih za socialno delo odlično poznajo razmere, v katerih se znajdejo najrevnejša gospodinjstva!
Kdo bi bil potencialni upravičenec do te še kako potrebne pomoči, bi vsekakor znali odgovoriti na CSD (Centrih za socialno delo). Prepričani smo, da razpolagajo s potrebnimi informacijami in podatki, zato bi bili še kako pripravljeni sodelovati pri formulaciji razpisnih pogojev za izbiro izvajalcev za “sanacijo” energetske revščine. Če pa se ti dve ministrstvi ne bosta znali povezati, pa bodo najrevnejši še naprej živeli v katastrofalnih razmerah plesnivih in neogrevanih stanovanj, polomljenih in polepljenih oknih ipd.
Minister za infrastrukturo, ne pozabite na najšibkejše državljane RS, potrebujejo rešitve, ki jim bodo omogočile več kot bedno življenje!
Uredništvo
