Tokrat je preveč očiten bes Uroša Slaka proti ministru za notranje zadeve Alešu Hojsu v oddaji 24 ur imel svoje razloge; Slak pa kot pravnik izpadel bedno
V skladu s 6. členom Zakona o organiziranosti in delu policije je namreč Hojs odredil nadzor nad delom policije, oziroma NPU nad že zaključenimi in odmevnimi primeri. Te naj bi ponovno “prečesal” del strokovno usposobljenih policistov, ki s posamezno zadevo niso “okuženi” oziroma ne obstaja dvom o njihovi nepristranskosti. Kdo je lastnik POP TV? Odgovor se glasi Medijska hiša Pro Plus (ta je še lastnik programov A kanal in Pro Plus). Kaj vse je minister Hojs naročil, da se ponovno preišče s strani NPU? Tudi medijska hiša družbe Pro Plus, lastnika POP TV! Vse jasno. Jasno seveda tudi Urošu Slaku, ki pa je moral izpasti bedno, saj ga ista medijska hiša za njegove rabote dobro plačuje.
Bančni kriminal, pranje denarja, korupcija v zdravstvu in drugi sporni primeri so potrebni revizije, saj gre lahko za slabo opravljeno delo NPU, tako Hojs
Spomnimo, da je Hojs med drugim naročil, da je potrebno preveriti tudi zlorabo prevladujočega položaja družbe pri televizijskem oglaševanju (ovadbo je v letu 2017 spisala Agencija za varstvo konkurence). POP TV je bil namreč že na “kolenih”, lastnik pa je potencialno že pakiral kovčke. Toda, veleumi so nato našli elegantno rešitev in januarja 2017 izklopili prizemno oddajanje svojih kanalov hkrati pa kabelskim in IP operaterjem začeli zaračunavati svoja dva programa, ob hkratni izsiljeni zavezi, da ostaneta del osnovnih programskih shem. Vsakemu slovenskemu gospodinjstvu, ki je na priključku družbe Telemach (pozor, zaradi prevladujočega in skoraj monopolnega nadzora kabelskih operaterjev v lasti družbe Telemach) so tako na račun spisali 4 EUR plačila, da si lahko ogledajo programe v lasti družbe Pro Plus! Ocenjuje se, da Medijski hiši Pro Plus kapne na račun iz tega naslova cca. 32 MIO EUR. In to izključno zaradi prevladujočega položaja družbe pri televizijskem oglaševanju!
Zaključek:
Minister Hojs je v oddaji 24 ur bil jasen. Vsi postopki, ki so že zaključeni, se lahko ponovno pregledajo. Še posebej, ker so bili potencialno namenoma zaključeni brez epiloga. Primeri s področja gospodarstva, korupcije in organiziranega kriminala, ki jih je “zaprla” NPU brez epiloga, puščajo namreč senco dvoma. Hojs je zato jasen, ponovno bo potrebno preveriti, ali so preiskovalci NPU preverili vse naznanitve kaznivih dejanj, ali so ukrenili vse potrebno za preiskavo sumov in o ugotovitvah celovito in korektno obveščali državnega tožilca, ki je na podlagi ugotovitev policije sprejel ustrezno tožilsko odločitev. Primeri Žilne opornice, Banka Slovenije, Javne agencije RS za varstvo konkurence zoper družbo Pro Plus, otroška kardiologija in pranje denarja preko bančnega sistema NLB so očitno v preplah “pognali” mnoge botre v Sloveniji! Sicer pa je Hojs še bolj jasen v navodilu generalnemu direktorju policije, kjer je še zapisal, da mora slednji zagotoviti “popolnoma nepristransko” delovanje NPU ter predlagati zakonske spremembe, ki bodo “zagotavljale učinkovito delovanje NPU”.
Uredništvo
