Vlada se je še pred nekaj dnevi pohvalila z delom o krajšanju čakalnih vrst – vsaj tako je hotela ljudem to predstaviti. A kakšna je realnost in kakšne so posledice “antijanša” politike, pojasnjuje zgodba deklice s srčno napako, ki bo morala po besedah zdravnika na MR srca čakati do leta 2027.
“S srčnimi napakami se rodi v povprečju 7 do 8 otrok na tisoč živorojenih otrok,” je v enem od preteklih izjav za spletni portal Srčki dejal Vesel. K sreči približno polovica teh ni kritičnih, a vsekakor vsi primeri potrebujejo primerno obravnavo, ki pa je z neurejenim zdravstvenim sistemom, ki vlada pod aktualno vlado, zdravniki težko nudijo. Vse to rezultira v morebitnem slabšem zdravju pacientov, tudi tistih najmlajših in najbolj ranljivih.
“Pred nekaj dnevi sem v pediatrični kardiološki ambulanti pregledal deklico po operaciji srčne napake, ki je na tem, da bo potrebovala ponovno operacijo. Bistven podatek pri odločitvi je velikost desnega prekata, kar se najboljše vrednoti z magnetno-resonančno preiskavo srca,” je na X pojasnil Vesel. Po pogovoru s starši je izdal napotnico s stopnjo nujnosti “hitro” in z e-pošto s potrebno dokumentacijo kontaktiral inštitucijo, ki izvaja preiskavo in ima strokovnjake, ki imajo izkušnje, da izvid korektno interpretirajo.
Njihov odgovor ga je šokiral
“Zjutraj pa presenečenje. Povraten mail iz te inštitucije, da lahko MR srca pod stopnjo nujnosti “hitro” zagotovijo v prvi polovici 2027! Pri otroku! Pri katerem se odločamo o ponovni operaciji! In poduk, kje vse drugje lahko opravi preiskavo,” je bil Vesel zgrožen nad terminom datuma preiskave.
Šokiran nad datumom možne preiskave je v odgovoru še enkrat pojasnil zadeve, na odgovor pa še vedno čaka. “Vem, da se zaposleni tam trudijo in da več kot delati ne morejo. Ampak, kako naj prvo polovico 2027 razložim staršem? In kako naj za to prevzamem odgovornost? Ni ok. Res ni ok. In samo slabše je,” je bil kritičen.
Čakalne dobe se niso skrajšale, nasprotno, vrste so še daljše. Zgodba zdravnika to dokazuje, čeprav se vlada na vso moč ljudi trudi prepričati v nasprotno. Njihov zadnji podvig je novi pravilnik o naročanju in upravljanju čakalnih seznamov ter o najdaljših dopustnih čakalnih dobah. S 1. avgustom naj bi se podaljšala dopustna čakalna doba s 14 na 30 dni, a kot smo poročali, gre le za “iluzijo” krajšanja čakalnih vrst in metanja peska v oči slovenskim pacientom.
Kako grozljivo je stanje čakalnih dob, prikazuje tudi spodnji graf, na katerem je zbran podatek o 10 najdaljših povprečnih čakalnih dob na prvi prosti termin za diagnostične storitve pri stopnji nujnosti “HITRO”.
Po zadnjih podatkih NIJZ, 11. julija, je kar 156.876 nedopustno dolgo čakajočih na zdravstvene storitve z vsemi vrstami napotnic, od tega z zelo hitrimi napotnicami 29.743. Glede na nova pravila pa ni videti, da se bo število kaj zmanjšalo, le prerazporedilo.
T. B.
