Razpleta se spor med Kmetijskim gospodarstvom Lendava in Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov RS
Kmetijskemu gospodarstvu Lendava je potekla najemna pogodba, ki jo je imelo za najem njiv sklenjeno s Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov RS. Gre za 2000 hektarjev zemljišč v Pomurju, ki bi jih po preteku pogodbe po mnenju navzočih na ponedeljkovi okrogli mizi morali razdeliti med družinske kmetije z lendavskega območja.
Okroglo mizo z naslovom Kdo bo obdeloval pomursko ravnico: tajkuni, tujci ali pomurski kmetje in družinske kmetije so v Lendavskih goricah sicer organizirali Slovenska kmečka zveza pri SLS, Društvo Slovenske kmečke zveze in Strojni krožek Pomurje. Predsednik Slovenske kmečke zveze Branko Tomažič je dejal, da so se nanj obrnili kmetje, ki so praktično branik slovenstva na obmejnih območjih.
Če želijo slovenski kmetje biti konkurenčni evropskemu kmetijstvu, morajo za to imeti na voljo dovolj obdelovalnih površin. Na sklad kmetijskih zemljišč so apelirali, da naj pripravi razpis, na katerega se bodo lahko prijavili kmetje z družinskimi kmetijami, ne pa velika kmetijska gospodarstva.
Predlagali so, da naj se v razpisu omeji število hektarjev, ki se dajo v najem posameznemu kmetu, kmetijska zemljišča v lasti sklada naj najamejo družinske kmetije z območja Lendave pod pogojem, da potencialni najemniki naredijo poslovni načrt.
Na okrogli mizi je sodeloval tudi predsednik soboške območne enote Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Danilo Meolic, ki je predlagal spremembo pravilnika o zakupu skladovih zemljišč, s katero bi preko t. i. kapice posameznik lahko najel največ 100 hektarjev državne površine, pri zakupu pa naj se da prednost fizičnim osebam in ne kmetijskim podjetjem. Predlagal je, da sklad vse velike zakupnike pravočasno obvesti o odpovedi pogodbo že pred iztekom zakupne pogodbe.
Okrogle mize se je kljub temu, da uradnega vabila nanjo ni dobil, udeležil tudi lendavski župan Janez Magyar. V pogovoru je poudaril, da je kmetijstvo ključno za razvoj regije in da pri procesu delitve državne zemlje ne moremo mimo kmeta, sklada kmetijskih zemljišč in ministrstva za kmetijstvo. Vsi trije morajo biti vključeni.
Magyar je bil glede zemljišč v lasti sklada kmetijskih zemljišč jasen, da naj zemljo zakupijo mlade družinske kmetijske in ne bo dovolil, da bi preko razpisa ta zemljišča pridobivali kmetje iz drugih krajev. »To ni upravičeno ne iz ekonomskega, kot tudi ne iz ekološkega vidika«, je še dejal župan.
M.Z.
