Nekdanji protitankovski jarek pri Mostecu (Občina Brežice) je poln okostij obeh spolov in vseh starosti in priča krutih dejanj povojnih pobojev. Zaradi priprav na gradnjo akumulacijskega bazena hidroelektrarne Mokrice je investitor, Infra d. o. o., že naročil ekshumacijo posmrtnih ostankov.
»Na grobišču gre za ujet trenutek smrti. Z arheologijo se približamo žrtvam, in če storilci molčijo, pač žrtve govorijo,« je ob nekdanjem protitankovskem jarku pri Mostecu, polnem okostij obeh spolov in vseh starosti, je v mesecu septembru 2020 ob pripravah na investicijo dejal dr. Jože Dežman, predsednik vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč.
Posmrtni ostanki bodo odstranjeni le na območju predvidenega gradbenega posega (cca. 23 metrov), kosti pa so bile 1,2 metra pod zemljo in več. Za zdaj so na tem delu odkrili posmrtne ostanke najmanj 139 ljudi, končno število bo znano po ekshumaciji in opravljenih antropoloških analizah. Po pričevanju nekaterih domačinov (molk pa je bil razlog za preživetje) je bila leta 2010 podana ocena, da naj bi bilo na tem delu zakopanih več kot 3000 žrtev, po govoricah, ki so se razširile na območju Mosteca in Dobove, pa naj bi bilo tu v letu 1945 pobitih in prikritih do 10.000 žrtev!
Na tem delu gre po izjavah arheologa in vodje prekopa dr. Uroša Košira za tri različne likvidacije in zakope. Med njimi so vojaki in civilisti s slovenskim, hrvaškim in nemškim izvorom. Večina skeletov ima žico na hrbtni strani zvezane roke. V zasutju jarka in med posmrtnimi ostanki so bili odkriti številni ostanki streliva kalibrov 9 × 19 mm, 7,92 × 33 mm in 7,92 × 57 mm, njihov kraj odkritja pa nakazuje, da so bile žrtve ustreljene na robu jarka oziroma v njem.
Grobišče na Mostecu je sicer eno prvih, za katera je slovenska javnost izvedela po osamosvojitvi in s katerim se je začela ukvarjati policija. Že v letih 1995 in 2000 so o ugotovitvah obvestili državno tožilstvo v Krškem, tudi z imeni in priimki nekaterih, ki so sodelovali pri pobojih. Danes so že pokojni. Prevoze in zaščito območja pobojev so izvajale predvsem enote slovenskega Korpusa narodne obrambe Jugoslavije, tako imenovanega Knoja, pri pobijanju so sodelovali tudi Slovenci. Ljudi, ki so jih pobijali pri Mostecu, so vozili s Teharij, vsaj za en avtobus žensk so pripeljali od že polne Hude jame. Vozili so jih še iz zapora v Šentvidu, med žrtvami naj bi bila še pri begu zajeta skupina nemških vojakov in hrvaških ustašev. Domačini vedo povedati, da so tu zakopani številni domobranci ter tudi več premožnih brežiških družin in izobražencev, je zapisal vir slovenskenovice.si.
Uredništvo
