Na nedavni seji mestnega sveta je občinski proračun za leti 2025 in 2026, ki ga je župan Saša Arsenovič označil za rekordnega, naletel na resne pravne težave – čeprav če teh vodstvo ni želelo priznati. Že uvodna razprava je razkrila, da predlagane megalomanske zadolžitve niso v skladu z veljavno zakonodajo, torej so nezakonite, kar je sprožilo burno razpravo in razkrilo pomanjkljivosti v načrtovanju občinske uprave.
Proračun kot temeljni dokument delovanja občine
Proračun je temeljni dokument, ki določa delovanje občine in prioritete njene uprave. Kljub temu se je na seji mestnega sveta pokazalo, da zanj očitno v Mestni občini Maribor ni bila dana ustrezna pozornost. Za začetek, se je župan Arsenovič namreč raje kot na sejo odpravil prižigat novoletne lučke na trgu. To nalogo bi lahko brez težav prepustil svojemu podžupanu, še posebej ker je pred tem podžupanu Medvedu naročil, naj obravnavo proračuna premakne na konec dnevnega reda. Tako so svetniki na zadnji redni seji, začeli razpravljati o ključnem dokumentu šele po petih urah seje, pozno zvečer okoli 22. ure.
Nezakonitosti v proračunu in odložni pogoji
Že v uvodu razprave je svetnica Karin Jurše iz Gibanja Svoboda opozorila, da je proračun nezakonit, saj upošteva večjo možnost zadolževanja, kot jo predvideva veljavna zakonodaja. S to ugotovitvijo so soglašali tudi nekateri drugi svetniki opozicije, medtem ko je župan hitel zatrjevati, da s sprejemom takšnega poračuna ni prav nobene težave. Ko je spoznal, da so svetniki spregledali njegovo namero, je s pomočjo direktorice občinske uprave diplomirane pravnice Lidije Krebl predlagal rešitev, da se proračun sprejme z odložnim pogojem, kar pomeni, da bi veljal šele takrat, ko se bo spremenil zakon in dovoljena višina zadolževanja.
Na tak predlog so se burno odzvali svetnice in svetniki in župana ter upravo dobesedno podučili, kaj pomenijo pravila pisanja predpisov. Svetniki so tako ta predlog ostro zavrnili in opozorili, da takšna rešitev ne sledi zakonodajnim standardom. Ministrstvo za javno upravo je kasneje za naš medij pojasnilo, da je sprejem akta, ki temelji na še neveljavni zakonodaji, v nasprotju z namenom prehodnih določb in zakonodajnih postopkov. Poleg tega mora biti proračun sprejet pravočasno, da lahko začne veljati 1. januarja leta, za katerega je predviden. Svetniki na koncu proračuna za leto 2025 niso potrdili, župan pa je pragmatično umaknil glasovanje za proračun za leto 2026.
Vprašanje je, če je morebiti župan že na dan seje mestnega sveta vedel, da je omenjen zakon umaknjen iz decembrske seje parlamenta? Potem bi predlog lahko opredelili še kot bolj nenavadno dejanje.
V Sloveniji ni običajna praksa, da bi svetniki, podučevali profesionalne in dobro plačane uradnike, čemur smo bili že kar nekajkrat priča v tem sklicu mestnega sveta v Mariboru. Razumljivo, da župan, ki se spozna na gostinstvo, ne more obvladovati predpisov in strokovnih vprašanj v javni upravi. Zato pa ima pravico, da si izbere strokovne sodelavce. Glede na pogoste menjave direktorjev občinske uprave, očitno z njimi nima srečne roke.
Incident z nezakonitim sklepom kaže, kako pomembna je odgovornost in strokovnost v upravljanju občine.
Ker je tudi nas zanimalo, ali ima prav župan in uprava ali svetniki, smo zastavili vprašanje Ministrstvu za javno upravo, kjer uvodoma pojasnjujejo: “Ministrstvo za javno upravo pojasnjuje, da je umestitev uveljavitvene določbe vsebina končnih določb odloka, katerih namen je, da se z njimi uredijo, kot izhaja iz izraza, vprašanja prehoda iz ene (dosedanje) pravne ureditve v drugo ali vsaj drugačno, ko torej nova ureditev v celoti ali delno nadomesti prejšnjo.”
Poudarjajo še: “Sprejem akta ne more temeljiti na še neveljavni zakonodaji oziroma predpisu, saj je to v nasprotju z namenom prehodnih določb in tudi v nasprotju z namenom sprejema akta, ki se sprejema s ciljem uveljavitve in ne zgolj hipotetične uveljavitve v prihodnosti. Navedeno še posebej velja za sprejemanje odloka o proračunu. Zakon o javnih financah namreč določa, da mora občinski svet sprejeti proračun v roku, ki omogoča uveljavitev proračuna s 1. januarjem leta, za katero se sprejema proračun. Občinski svet mora spremembe občinskega proračuna sprejeti pred začetkom leta, za katerega velja in sicer po postopku, ki ga določa poslovnik občinskega sveta. Sprejem odloka, ki je vezan na rok sprejema, tako še dodatno ne more biti pogojevan z uveljavitvijo zakonodaje, katere sprejem je negotov oziroma zgolj hipotetičen.“
VIR: lOKALEC.SI
