Vodilni v državi bi morali spoštovati državne praznike, ne glede na to, v katerem delu države ga praznujejo

»V preteklosti smo bili izpostavljeni številnim težkim preizkušnjam. A se nismo vdali v usodo, pač pa smo pogumno stopili skupaj! Zato smo kot narod obstali in zato danes živimo v samostojni državi,” je med drugim dejal Jevšek in potegnil vzporednico s trenutnim dogajanjem na poplavljenih predelih države,  kjer ne manjka čuta za sočloveka in solidarnost. Ob koncu svojega govora je izrazil prepričanje, da so Prekmurci odprli svoja srca in po lastnih močeh pomagali prizadetim v poplavah ne le v Prekmurju, temveč v vseh krajih Slovenije, ki jih je prizadela naravna katastrofa. »Širok je duh in odprto je srce Prekmurcev. Kot so široke in odprte prekmurske ravnice, je še dodal in ob prazniku voščil vsem Prekmurcem.

Na Hotizi v lendavski občini je potekala osrednja regijska slovesnost ob državnem prazniku dnevu združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, ki pa jo je zasenčila odsotnost predsednice Nataše Pirc Musar. Iz urada predsednice države so namreč nekaj dni pred tem sporočili, da se ne bo udeležila osrednje prireditve, kar je pri marsikateremu Prekmurcu zbudilo veliko razočaranje. Na vest se je odzvala županja občine Črenšovci Vera Markoja, ki je dejala, da bi morali vodilni v državi spoštovati državne praznike, ne glede na to, v katerem delu države ga praznujejo.

Na odsotnost Pirc Musarjeve se je med drugimi odzval tudi občinski svetnik iz občine Turnišče Tadej Žalik, ki je na socialnem omrežju zapisal: “Do sedaj se še ni zgodilo, da predsednik države ne bi bil prisoten na tej prireditvi. Za parado ponosa si pa brez problema vzame čas.” 

Do sedaj se še ni zgodilo, da predsednik države ne bi bil prisoten na tej prireditvi.

Za parado ponosa si pa brez problema vzame čas.#PredsednicaVseh samo nas ne. pic.twitter.com/gohDpNH2R4

— Tadej Žalik (@TadejZalik) August 17, 2023

Odkar je vlada Janeza Janše leta 2005 uvedla ta posebni praznik, osrednja slovesnost ni minila brez prisotnosti predsednika države. Od prve proslave je minilo 17 let, način praznovanja in lokacija proslave pa se vsako leto menja. Prva proslava je bila leta 2006 v Beltincih, nato v Murski Soboti, pri Gradu na Goričkem in leta 2009 ponovno v Beltincih. Leta 2010 je vlada Boruta Pahorja sprejela sklep, da se bo osrednja državna proslava pripravljala vsako peto leto, kar velja tudi za leta 2005 uveden dan vrnitve Primorske k matični domovini. Tako večina praznovanj poteka pod okriljem lokalnih skupnosti.

Predsednica prav tako ni položila venca v Črenšovcih, na regijski slovesnosti so jo nadomeščali njeni namestniki. “Ob tem prazniku čutimo odgovornost do naše domovine in naših prednikov, ki so zaslužni za ugoden razplet dogodkov na pariški mirovni konferenci leta 1919, in hkrati čutimo hvaležnost, da lahko danes govorimo slovensko in prekmursko. Zato še posebej pričakujemo od tistih, ki vodijo to državo, da poleg vseh državnih praznikov ne pozabijo na praznik, ki ga čutimo in doživljamo Prekmurke in Prekmurci. Državni praznik je državni praznik, ne glede na to, katero območje naše Slovenije časti spomin praznika. Zato bi ga morali tudi vodilni v državi spoštovati enako kot vse druge državne praznike,” je ob tem dejala županja občine Črenšovci Vera Markoja. 

Lendavski župan Janez Magyar je v uvodnem nagovoru kot predstavnik letošnje organizatorice spomnil na regijsko moč v parlamentu in v vladi ter dejal, da se “moramo pri angažiranju za dobrobit pokrajine ob Muri združevati in vso energijo preusmeriti v zgodovinske priložnosti, ki nam jih ponuja Evropska unija”. Kot je poudaril, si nihče ne želi, da tudi v bodoče imenujemo Prekmurje kot manj razvito pokrajino, ki stagnira. “Samo s skupnimi močmi in drznimi cilji bomo lahko ustvarili kakovostne pogoje, ki bodo mladim omogočili ostati in delovati v domači pokrajini na svoji lastni domači grudi,” je med drugim povedal Magyar.

Slavnostni govornik Marjan Šarec je v svojem govoru spomnil na izzive, ki jih prinaša hitro spreminjajoči se svet in uvodoma spomnil, da nam že pogled v zgodovino pokaže, da kljub današnji navidezni samoumevnosti evropske ideje sobivanja in sožitja med narodi do tega ni bilo lahko priti. »Zlasti 20. stoletje ni prizanašalo slovenskemu narodu kot celoti, posledično pa ne Prekmurju. Bilo je težko obdobje za vse narode, ki živijo na tem prostoru. Bilo je pomembno, kakšen jezik je nekdo govoril, kakšne vere je bil, nenazadnje pa tudi, kakšno premoženje je imel. Literarna dela, ki so nam jih darovali veliki avtorji te čudovite, nekoliko melanholične pokrajine, nam lepo opišejo tedanje težko življenje.«

“17. avgusta 1919 je mirovna konferenca v Parizu določila, da Prekmurje pripade državi SHS in poplačan je bil trud Matije Slaviča kot udeleženca in drugih narodnih buditeljev. Postavljen je bil eden izmed temeljev današnje državnosti, saj so se zavedni Prekmurci pridružili Rudolfu Maistru, ki je leto poprej priključil Štajersko.”

»V prihodnosti se bomo srečevali z drugačnimi izzivi kot doslej. Podnebje in svet, kot ju poznamo, postajata drugačna. Spremembe so se dogajale tudi v preteklosti, brez dvoma, a danes so veliko hitrejše in silovitejše. Kos jim bomo lahko le s samozavestjo, ki jo črpamo tudi iz naše preteklosti. Kajti da bi reševali težave, se moramo najprej zavedati, kdo in kaj smo, predvsem pa, kaj smo že dosegli, je med drugim dejal Šarec.

V kulturnem programu so nastopili komorni pevski zbor Vita, vokalna skupina BeleTinke, folklorna skupina Prekmurje in otroci iz velikopolanske šole in vrtca. Zgodovinski potopis do priključitve Prekmurja k matici  je skozi izbrana besedila in pesnitve v izboru Slavističnega društva Prekmurja, Prlekije in Porabja opravila Petra Jauk.

Regijske slovesnosti sta se udeležila nekdanja predsednika Milan Kučan in Borut Pahor, prisotni so bili še kmetijska ministrica Irena Šinko, minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek, minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar, poslanci državnega zbora in evropski poslanci, državna svetnica, številni pomurski župani in drugi visoki gostje.