Osnovni cilj novele ni bilo izboljšanje položaja slovenskega kmetijstva, pač pa nezakonito omejevanje članov

Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) pozdravlja odločitev Ustavnega sodišča, ki je razveljavilo del zakona o KGZS, ki je določal, kdo ne sme kandidirati za članstvo v organih zbornice. Tako KGZS, kot tudi opozicijski SDS in NSi so vseskozi opozarjale, da je zakon ustavno nedopusten, saj krši najmanj tri člene ustave, med drugim načelo enakosti pred zakonom, krati pa tudi volilno pravico in krši načela pravne države.

Novela zakona o KGZS, ki jo je koalicija SS (Stranka Svoboda), SD (Socialni demokrati) in Levica sprejela v oktobru 2023, je prinesla omejitev pasivne volilne pravice na volitvah v organe KGZS. Bistvo zakonske spremembe je bilo v omejevanju kandidiranja v pomembnejše obvezne organe KGZS. Omejitev se je določila za tiste posameznike, ki so bili v obdobju zadnjih dveh let pred izvolitvijo v organe KGZS člani organov političnih strank na državni ravni, so opravljali najpomembnejše javne funkcije v organih EU, funkcije na državni ravni in lokalni ravni ter zasedali pomembnejše uradniške položaje.

Ustavno sodišče je razveljavilo del zakona o KGZS zaradi kršitve načela enakosti. »Tak izid smo pričakovali, ker je tudi pravno mnenje, ki smo ga naročili,  kazalo v to smer, podobna so bila opozorila zakonodajno-pravne službe Državnega zbora in ostale stroke,« je povedal predsednik KGZS Roman Žveglič.

KGZS je skozi celoten zakonodajni postopek pristojne opozarjala na neustavnost predlagane rešitve. Neustavnost je potrdilo tudi mnenje dveh ustavnih pravnikov, ki je bilo na zaprosilo KGZS pripravljeno s  strani Inštituta za ustavno pravo. Enako stališče je zavezala tudi zakonodajno-pravna služba Državnega zbora, vendar je bila zakonska novela kljub vsem opozorilom potrjena. »Odločevalci bi pri svojih predlogih in odločitvah morali upoštevati pripombe stroke, ne samo pravne, ampak tudi veterinarske in zootehnične,« je še dodal Žveglič.

KGZS bo lahko po utečenem postopku izpeljala oktobrske volitve, saj so bile predlagane spremembe neizvedljive. KGZS je še posebej zadovoljna zaradi hitre odločitve Ustavnega sodišča, saj lahko v začetku maja razpiše volitve. Ob tej priložnosti se zahvaljuje Državnemu svetu, ki je kot kvalificirani predlagatelj vložil pobudo za oceno ustavnosti novele ZKGZ.

Na odločitev ustavnega sodišča so se odzvali tudi v Slovenski demokratski stranki, kjer so ves čas opozarjali, da je novela zakona, ki so jo predlagali in potrdili poslanci koalicijskih poslanskih skupin s prvopodpisano Matejo Čalušić, danes kmetijsko ministrico, v neskladju z ustavo. Večkrat so v Poslanski skupini SDS poskušali odpraviti neustavnost, a je koalicija ignorirala tako opozicijo, zakonodajno-pravno službo, zbornico in nenazadnje tudi Državni svet, ki je na zakon vložil veto, a ga je koalicija ponovno potrdila.

Osnovni cilj novele torej ni bilo izboljšanje položaja slovenskega kmetijstva, pač pa nezakonito omejevanje članov, da bi lahko svobodno uveljavljali svoje kmetijske interese in tako uspešno vodili kmetijsko politiko prek organov upravljanja v KGZS.

V SDS poudarjajo, da je bila prvopodpisana pod ta zakon in tudi največja zagovornica te očitno neustavne določbe prav aktualna ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateja Čalušić, ki pa je s to odločitvijo ustavnega sodišča izgubila vso kredibilnost, tako za funkcijo ministrice, kot tudi za pogajanja s kmeti. V SDS zato pričakujejo njen odstop oziroma premierjevo razrešitev ministrice s položaja.

M.Z.