Dr. Zver: Zakaj sem glasoval proti še eni medijski regulaciji
EU si zadnje čase prilašča vse več pristojnosti, ki so v preteklosti spadale pod okrilja držav članic. Zadnji zakonodajni akt (EMFA oz. akt o medijski svobodi) je še en tipični primer radikalne regulacije, ki nekoč avtonomni medijski prostor na nacionalni in evropski ravni potiska v popolnoma odvisen položaj, v katerem vladajo pravila, obveze, sankcije, kar pomeni kršitev načela subsidiarnosti, na katerem temelji EU.
Po mnenju dr. Zvera ni dobro, da se je EU odločila za t.i. trdo regulacijo. Lahko bi sprejela akt, ki bi večinoma temeljil na priporočilih. Razumemo, da nekatere zadeve morajo biti regulirane – že iz normativnih in tehničnih razlogov. Toda regulacija je pretirano restriktivna, kar imponira političnim silam z nedemokratičnim refleksom v državah članicah, kot je denimo Slovenija.
“Obema zakonoma (evropski je že sprejet, slovenski zakon o medijih pa se sprejema) je skupno, da se ne fokusirata na to, kaj je dobro za državljana, tistega, kateremu so sporočila namenjena. Logika te intervencije je obrnjena na glavo. Lahko bi rekli, da rep maha s psom,” je situacijo komentiral Zver in dodal, da bomo namesto svobodnega medijskega prostora, katerega srčika je celovito in pošteno obveščanje, sedaj dobili močno zbirokratiziran medijski sistem, ki bo ščitil interese določene politike. To je politika, ki ne mara svobode, tržnih zakonitosti, ampak zabetoniran sistem pravil.
“Da evropski levici obvladovanje medijskega prostora veliko pomeni, dokazuje tudi nenavadna politična proaktivnost podpredsednice Evropske komisije in komisarke za vrednote in transparentnost Vere Jourove. Že pri sprejemanju EMFA je čutila potrebo, da je eksplicitno potrdila, da uredba pomeni instrument pritiska na Madžarsko in Poljsko. Še prej je nezakonito intervenirala v Sloveniji, kjer se je sprejemala novela zakona o RTV, katerega implementacijo je sprva Ustavno sodišče (US) zadržalo.
Zloglasni obisk Vere Jourove v Sloveniji pod drobnogledom Evropske komisije
Po njenem obisku US je slednje spremenilo mnenje. Ko je zakon začel veljati, je vlada brezkompromisno zamenjala vodstvo zavoda nacionalne televizije. Kasneje je bil del zaposlenih deležen še nasilja, poniževanja, blatenja, laži in naposled so bili odstranjeni z delovnega mesta (primer oddaja Panorama, v kateri se nikoli niso opredeljevali za eno ali drugo politično opcijo).
Vse to je posledica »medijskega puča«, ki ga izvaja skrajno-leva oblast na nacionalni televiziji in odločilne intervencije v zakonodajni postopek, ki ga je skoraj zagotovo opravila omenjena komisarka. Ko je dr. Zver zahteval objavo dokumentov njenega obiska, da bi dokazal nezakonito politično intervencijo – ni nepomembno dejstvo, da Jourova spada v isto politično skupino kot vladajoča stranka v Sloveniji -, jih ni hotela razkriti, kljub temu, da jo je k temu neposredno pozvala tudi Emily O’Reilly, evropska omdusmanka.
Skratka, komisarka za vrednote in transparentnost krši svojo lastno zakonodajo, dela v nasprotju z vrednotami, ki jih zastopa. Dejansko je padla v institucionalni konflikt z evropskimi institucijami.
Indeksi medijske svobode kažejo, da je svobode v medijih v Sloveniji veliko manj, ko so na oblasti leve politične stranke. V zadnji analizi lanskega leta, ki jo pripravlja organizacija Reporters without borders, se je Slovenija znašla na katastrofalnem 50. mestu, celo za Gambijo. V času prejšnje desnosredinske vlade (leta 2021) je bila kar štirinajst mest višje.
Evropski poslanec dr. Milan Zvera v celotni izjavi natančno obrazloži, zakaj je glasoval proti sprejetju evropskega zakona o medijih, ki po mnenju mnogih ne bo zaščitil novinarjev in medijev.
M.Z.
