Nadzorni odbor Mestne občine Murska Sobota je že 11.11.2018 sklenil, da je sodelovanje MOMS (Mestna občina Murska Sobota) z družbo Zgodba d.o.o. bilo v nasprotju z 9. členom Notranjih navodil za oddajo javnih naročil in 6. odstavkom 14. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Svoje poročilo je na spletni strani občine objavil šele 22.11.2018, štiri dni po lokalnih volitvah. O spornem sodelovanju smo na našem portalu že pisali.
K povabilu povabljena le družba Zgodba d.o.o.!
MOMS kot revidirana oseba je namreč kmalu po tem, ko se je na trgu pojavila družba Zgodba d.o.o. (18.6.2015) s slednjo hitro sklenila sodelovanje (prvi račun je prejela že 4.8.2015) za izdelavo prezentacije ter pripravo komunikacisjkega materiala za potencialne vlagatelje. Pozneje je s slednjo sodelovala še večkrat. Preko naročilnic za pripravo različnih komunikacijskih izhodišč (tudi za županove uvodnike) in sklenjene pogodbe za komunikacijsko podporo pri projektih urbane strategije in projektu MS4future (v letu 2017).
Nadzorniki so iz vse pregledane dokumentacije (2015-2018) ugotovili, da je sodelovanje z družbo Zgodba d.o.o. bilo v nasprotju z 9. členom Notranjih navodil za oddajo javnih naročil in 6. odstavkom 14. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Sodelovanje z družbo še traja!
Kdo je družba Zgodba d.o.o.?
Skrben pregled lastništva družbe Zgodba d.o.o. pa razkriva razloge sodelovanja med MOMS in družbo. Med lastniki je namreč Jure Struc (33.3%), nekdanji direktor Večera, Mitja Blagajac (33.4%), bivši direktor marketinga na Večeru in tudi Matevž Frangež (33.3%), bivši poslanec stranke SD. Družba Zgodba d.o.o. je do danes iz proračuna MOMS prejela 77.221,74 EUR, sodelovanje s slednjo pa še traja.
MOMS ima zaposleno za komuniciranje z javnostjo!
Ključni zaključek, v katerega pa si nadzorni odbor kot kaže ni upal dregniti, pa je: “Zakaj MOMS potrebuje pomoč pri komuniciranju z javnostmi, ko pa ima zaposleno osebo s potrebnimi kompetencami in bogato “dediščino” za komuniciranje z javnostjo?” Že KPK (Komisija za preprečevanje korupcije) je namreč konec decembra 2017 pri obravnavi podobnih odnosov jasno sklenila, da obstaja klientalizem pri naročanju PR-storitev in celo zaznala »indice koruptivnega ravnanja« oziroma »obstoj vzorcev, ki so značilni za »klientelistične prakse«. So se podobni vzorci sodelovanja, kot jih je zaznala KPK pojavljali tudi v času volilne kampanje?
Uredništvo
