Kdaj bomo lokalni hrani pripisali pravo vrednost? 

V teh dneh lahko v več slovenskih medijih zasledimo poročanja o spornih slivah iz Poljske, v katerih so avgusta odkrili prepovedan insekticid klorpirifos. Prav tako je Slovenija odredila uničenje 18 ton srbskih kumar s previsoko vsebnostjo fungicida in zaradi presežene vsebnosti ohratoksina s trgovskih polic umaknila rozine. Koliko sadja in zelenjave, uvožene s tujine in obogatene z nedovoljenimi pesticidi smo pojedli slovenski potrošniki?

Uprava za varno hrano in inšpekcija za varno hrano sta včeraj predstavili ugotovitve nadzora nad ostanki pesticidov v živilih, ki je bil opravljen v zadnjem času. “Sama sreča, da sistem deluje in da so bila odstopanja zaznana,” so zapisali na fb profilu Zveze slovenske podeželske mladine, ob tem pa avtor razmišlja, kakšno količino le-teh smo že pojedli in opozarja na sila veliko nezavedanje o tem, kaj prihaja k nam?

Lahko pričakujemo nove proteste kmetov?

Nas bo to spodbudilo, da bomo naši lokalni hrani, ki jo pridela slovenski kmet, končno pripisali pravo vrednost? Resnično je čas, sami sebi priznamo, da s podporo domačemu kmetu podpremo tudi sebe.

Žal aktualna vlada razmišljanju mladega kmeta niti malo ne sledi. Kmetijski ukrepi in razvojna strategija na področju davčne politike slovenskega kmeta dodatno obremenjuje. O kakšnem stimulativnem davčnem okolju, socialni varnosti ter učinkovitem upravljanju s tveganji, ureditvijo verige vrednosti preskrbe s hrano je zaenkrat le veliko govora in če bo šlo tako naprej, bo dogajanje na področju kmetijstva podobno situaciji v zdravstvu.

Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen se je v svojem govoru prejšnji teden odločno in na glas zahvalila kmetom, da nam dan za dnem zagotavljajo hrano in obenem poudarila, da pri lotevanju z novimi izzivi sodelujejo vsi deležniki, torej da so  vključeni tudi kmetje. Žal so tudi besede Von der Leyenove, tako kot “modrovanje” aktualne slovenske vlade, za le redko koga prepričljive.

Dr. Milan Zver: “Von der Laynova je sadila rož’ce”

 

Po sporočilu, da EU odpravlja omejitve uvoza ukrajinskega žita v pet držav članic, je madžarski kmetijski minister sporočil, da bo Madžarska svoje meje zaprla za 24 ukrajinskih proizvodov. Ukrep je namenjen zaščiti interesov madžarskih kmetov. Podobno napoveduje tudi poljski premier Mateusz Morawiecki, saj bo Poljska prepoved uvoza ukrajinskega žita podaljšala zato, ker je to v interesu poljskega kmeta.

“Trgovinski tokovi so nujni. V vse smeri. Toda naj bodo vzpostavljeni transparentno. Na način, ki ne bo dovoljeval dvojnih standardov (niti v pridelavi niti v produktih). In vprašajmo se: Kaj pa je v interesu slovenskega kmeta? In kaj je v interesu slovenskega potrošnika? Ali bomo znali zaščititi svoje interese? Kdo jih bo zaščitil?

Vse bolj se potrjuje mnenje starejših kmetov, ki menijo, da če ne bomo sami poskrbeli za sebe, bomo propadli. Vse prepogosto so »transformatorji« sodobnih zaščiteni, odjemalci, torej vsi mi, ki kupujemo, pa velikokrat prisiljeni sprejeti ponujeno.

“Vsak izmed nas naj prevzame svojo odgovornost ter prispeva k kmetijstvu, ki nam bo omogočalo preskrbo s kvalitetno hrano ter trajnostni razvoj kmetij in ohranitev našega čudovitega zelenega podeželja. Pripišimo lokalni hrani pravo vrednost,” še skozi oči mladega kmeta zapiše avtor prispevka.
M.Z.