Spodbuden podatek o visoki, kar 5,3 odstotni gospodarski rasti v prvem četrtletju tega leta so dobra napoved za nove zaposlitve. Te se bodo najprej pokazale v poletnih mesecih, ko bodo podjetja “zapolnjevala” vrzeli s sezonskimi deli. K oživitvi trga dela pa že kar nekaj časa pomaga večja potrošnja (ta je za kar 5% višja kot v enakem obdobju lani), je zaslediti na SURS (Statistični urad RS). Potrošnja se je najbolj povečala prav v gospodinjstvih.
Visoka gospodarska rast kot nova nevarnost za pregrevanje gospodarstva!
Vsi kazalci pa žal za RS niso vspodbudni. Država samo za plačilo obresti zadolževanja letno plačuje več kot 1 milijardo evrov, dolg države pa ostaja na zelo visokih 80 odstotkih BDP. Iz navedenih razlogov državni proračun težko namenja sredstva za še kako potrebna investicijska vlaganja in davčne razbremenitve.
Javnofinančni primanjkljaj kljub visoki gospodarski rasti kar 1,8 odstoten!
Vlada RS okrevanja gospodarstva, ki je bolj kot v preteklosti polnilo državni proračun ni namenila za investicije, ampak je klonila pred raznimi pritiski javnega sektorja. Ta se je celo krepil, na ta način pa je žal prišlo do novih tekočih odhodkov, ne pa do potrebne razbremenitve “plačne politike”, priložnosti za dvig neto plač zaposlenih in možnosti za nova potrebna investicijka vlaganja v podjetjih.
Fiskalni svet že predlagal koncept proticiklične fiskalne politike!
Predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun je povedal, da so vladi ob pripravi proračuna že predlagali več fiskalnega napora, za katerega pa ta ni dala jasnega odgovra. Tokrat, ko se v proračun steka še več javnofinančnih prihodkov, obstaja zelo visoko tveganje, da bo vlada ta sredstva namenjala za “delitev bonbončkov”, novemu zaposlovanju zaposlenih v javnem sektorju in in razdeljevanju sredstev interesnim skupinam pred volilnim letom (je zapisal vir v časopisu Dnevnik).
Tako pa z uravnoteženjem proračuna in nujnim znižanjem proračunskega proimanjkljaja ter strukturnim uravnoteženjem znotraj tega ne bo nič!
Uredništvo
