“Ugotovila sem, da delavec na delu v Avstriji, ki med svoje olajšave ne more uvrstiti olajšave za vzdrževane družinske člane, Sloveniji plača sorazmerno največ davka na dohodek”, tako diplomantka Katja Krpič v svojem diplomskem delu v letu 2019.
Vzrok težav sta preveč raznolika davčna sistema med Slovenijo in Avstrijo, saj davčni sistem pri sosedi letnega dohodka zaposlenega do 11.000 € ne obdavči. V Sloveniji vsak zaposlen plača državi in sicer glede na višino letnega dohodka (mesečna akontacija glede na pričakovan letni prihodek, nato dohodninska napoved in poračun z vračilom ali doplačilom glede na izračun). Pregled plačne lestvice v Sloveniji:
| DOHODNINSKA LESTVICA ZA LETO 2019 – Slovenija | ||
| če znaša neto letna davčna osnova v evrih | znaša dohodnina v evrih | |
| nad | do | |
| 8.021,31 | 16 % | |
| 8.021,34 | 20.400,00 | 1.283,41 + 27% nad 8.021,34 |
| 20.400,00 | 48.000,00 | 4.625,65 + 34% nad 20.400,00 |
| 48.000,00 | 70.907,20 | 14.009,65 + 39% nad 48.000,00 |
| 70.907,20 | 22.943,46 + 50% nad 70.907,20 | |
Tabela: Dohodnina, ki jo plača zaposlen v RS glede na prejeti letni dohodek
Kot je razvidno iz tabele, delavec v Sloveniji plačuje akontacijo davka na dohodek (mesečno odvaja pri svoji plači) za vsako prejeto plačo. Do pričakovanega letnega prihodka v višini 8.021,31, bo mesečno v državni proračun “odvajal” 106,95 EUR (16%) oz. letno 1283,40 EUR. Nad tem zneskom (glej tabelo vrstica 2) bo torej državi letno plačal 1283,40 EUR in dodatnih 27% za letni dohodek, ki presega 8.021,31 EUR.
| DOHODNINSKA LESTVICA ZA LETO 2018 – Avstrija | ||
| če znaša neto letna davčna osnova v evrih | znaša dohodnina v evrih | |
| nad | do | |
| 11.000 | 0 % | |
| 11.000 | 18.000 | 25 % |
| 18.000 | 32.000 | 35 % |
| 32.000 | 60.000 | 42 % |
| 60.000 | 90.000 | 48 % |
VIR: Bundesministerium für Finanzen (2018) – prikaz prvih petih
Kot je razvidno iz tabele, delavec migrant (in vsi ostali zaposleni v Avstriji) v Avstriji do 11.000 EUR letnega prihodka iz naslova plače v proračun Republike Avstrije ne plača nič. Zgodi se torej, da mora na ves dohodek v Sloveniji plačati 16 % za prejeti dohodek do 8.021,31 EUR in 27 % za prejeti dohodek za razliko do 11.000 EUR. Tu pa celotne agonije še ni konec. Davčni sistem v Avstriji olajšave “odbije” od izračunanega davka in se davek na ta račun zmanjšuje (Arbeiterkammer, 2019), v Sloveniji pa se olajšave odbijejo od obdavčljive osnove.
Republika Slovenija je v svoj pravni red v letu 2005 (Zakon o dohodnini) uveljavila
načelo obdavčitve po svetovnem dohodku, kar pomeni, da so rezidenti zavezani plačilu
davka za vse dohodke, prejete v in izven Slovenije. Omenjena novost na področju
dohodninske obravnave zavezancev je najbolj prizadela ravno zaposlene v sosednji Avstriji. Po zadnjih podatkih naj bi dnevno oziroma tedensko na delo v tuje države migriralo med 14 in 17 tisoč slovenskih državljanov.
V izogib dvojnega obdavčenja ima Slovenija podpisane sporazume z drugimi državami, ki pa niso enotni, in ravno zaradi tega prihaja do razlike v obdavčenju delavcev. Največja problematika delavcev, ki so zaposleni v tujini (Avstriji in Italiji), pa je ta, da so največ odbavčeni ravno tisti z nižjimi dohodki, ki so zaradi avstrijske zakonodaje v kraju opravljanja dela oproščeni plačila dohodnine.
Ker sta torej davčna sistema med Slovenijo in Avstrijo preveč raznolika (ne samo v pragih in odstotkih odmere glede na prage, ki so podlaga za odmero davka na dohodek), bo potrebno v nadaljnjih postopkih razmišljati o postopku medsebojnega (približevanja) usklajevanja teh lestvic ne samo z Avstrijo, ampak na splošno med vsemi državami Evropske unije.
O še mnogih drugih krivičnih obravnavah (bonitete, ki jih delavec migrant “pridobi” v Avstriji, obravnava slednjih v Sloveniji, uveljavljanju potnih stroškov…), pa v enem izmed naslednjih prispevkov.
Uredništvo
