Slovenska stroka na strani kmeta, aktualna vlada žal ne
Včeraj je na 61. kmetijsko-živilskem sejmu AGRA potekal strokovni dogodek, ki ga je organiziral EIT Food HUB Slovenija v sodelovanju z Biotehniško fakulteto Univerze v Ljubljani ter evropskim projektom SPRINT. Prof. dr. Aleš Kuhar, vodja EIT Food HUB Slovenija in prodekan za razvoj, kakovost in prenos znanja Biotehniške fakultet Univerze v Ljubljani, je na dogodku v uvodu dejal, da dogodek organizirajo z namenom spodbujanja konstruktivnega javnega dialoga o tematiki, ki v laični javnosti občasno sproža zaskrbljenost. “Želimo predstaviti verodostojne in znanstveno utemeljene informacije o rabi fitofarmacevtskih sredstev v kmetijski pridelavi in to v trenutku, ko se razprava o predlogu evropske uredbe o trajnostni rabi fitofarmacevtskih sredstev približuje zadnji fazi”, je dodal Kuhar, ki je sicer rojen v Murski Soboti.
Prof. dr. Andrej Simončič s Kmetijskega inštituta Slovenije je poudaril kritično pomembno vlogo, ki jo imajo fitofarmacevtska sredstva (FFS) v prehranskem sistemu in izpostavil nujno dosledno upoštevanje vseh ukrepov za zmanjšanje tveganja zaradi uporabe FFS, od izobraževanja in informiranja, tehničnih pogojev za trgovanje s FFS in njihovo uporabo, spremljanja in uradnega nadzora nad uporabo FFS, nad pridelano hrano in pitno vodo do zmanjšanja uporabe FFS na javnih površinah.
V drugem plenarnem predavanju je doc. dr. Matjaž Glavan, z Oddelka za agronomijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani predstavil rezultate raziskave o prisotnosti pesticidov v agro-ekosistemu, ki jo izvajajo v okviru evropskega projekta SPIRNT.
Govorniki so v nadaljevanju večkrat potrdili, da ob ustrezni strokovni in znanstveni podpori kmetijskim pridelovalcem ter nadzornim institucijam glede uporabe FFS Slovenija sodi med najrazvitejše države v Evropi in v svetu.
Doc. dr. Matjaž Glavan je izpostavil: »Naša raziskava kaže, da Slovenija sodi med države z manj obremenjenim agro-ekosistemom, saj so naši vzorci na vseh meritvah na ugodnih zadnjih mestih.« Prikazal je tudi osnutke rezultatov prednostnega razvrščanja pesticidov z uporabo indikatorja PPI. Predavanje je zaključi z napovedjo zanimivih rezultatov projekta, kjer razvijajo tudi orodje za oceno globalnega zdravstvenega tveganja (Global Health Risk Assessment Toolbox) ter usmerjajo v prehod k trajnostnemu varstvu rastlin.
Mag. Mateja Blažič z Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin pa je predstavila aktualno dogajanje v zvezi z evropsko uredbo o trajnostni rabi FFS in izpostavila, da ima lahko nestrokovna raba pesticidov škodljive učinke na okolje in zdravje ljudi. Zato prihaja s strani EU nova stroga regulativa. Razvoj ukrepov v Sloveniji in EU na tem področju zato stalno stremi k zmanjšanju uporabe pesticidov. Rezultati meritev sicer kažejo, da se je poraba FFS v Sloveniji v zadnjih dvajsetih letih skoraj prepolovila.
Na okrogli mizi, na kateri so sodelovali Klemen Kaučič, ŽIPO Lenart, dr. Jaka Razinger, Kmetijski Inštitut Slovenije in dr. Tatjana Zagorc, Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije, je Klemen Kaučič predstavil visoke standarde pri uporabi FFS v podjetju ŽIPO Lenart, kjer pridelujejo različne poljščine, z napredno kmetijsko mehanizacijo pa FFS in gnojila nanašajo precizno in ciljno. Njive obdelujejo s stroji za ohranitveno obdelavo tal oziroma brez oranja.
Dr. Tatjana Zagorc je v razpravi izpostavila pomen znanstvenega pristopa ter transparentnosti pri urejanju tega področja. Trenutni politični proces v zvezi s predlogom uredbe o trajnostni rabi FFS, po mnenju dr. Tatjane Zagorc, ne kaže teh ključnih prvin, saj so bili dokumenti pripravljeni brez ustreznih znanstvenih osnov in ustreznih argumentov.
Na dan otvoritve letošnjega sejma smo o tem povprašali evropskega poslanca dr. Milana Zvera, ki je za naš portal podal obrazložitev njegovega nasprotovanja evropskemu pritisku na slovenskega kmeta. “V Evropskem parlamentu je bilo v zadnjem času sprejetih več ukrepov, ki so sila škodljivi za slovensko kmetijstvo. Uvedba dodatnih omejitev FFS bo ogrozila skoraj polovico slovenskega kmetijstva. Poleg teh omejitev je bilo slovensko kmetijstvo v zadnjih letih podvrženo še drugim pritiskom, ki slovenskega kmeta postavljajo v povsem neenakovreden položaj v primerjavi z drugimi državami, s tem pa je slovenska prehranska samooskrba praktično uničena.”
“Hvala Bogu je odstopil avtor skupne kmetijske politike in podpredsednik Evropske komisije Frans Timmermans, ki je zagovarjal krčenje evropske kmetijske dejavnosti in pomagal odpirati vrata multinacionalkam, ki proizvajajo sintetično meso in ostale alternativne oblike prehrane,” je še dodal dr. Zver.
Najbolj je na udaru govedoreja, kar je za slovensko in evropsko kmetijstvo pogubno. “Evropska komisija je v zadnjih letih naredila več slabega kot dobrega za slovensko in evropsko kmetijstvo,” je še dejal evropski poslanec dr. Zver, ki mu je prekmurska kmečka duša zelo blizu, saj njegov oče prihaja iz Bratonec.
M.Z.
