Bi včerajšnja potrditev novih devetih ministrov lahko bila začetek konca Golobove vlade?
Včeraj je na seji državnega zbora bila potrjena lista devetih ministrskih kandidatov, ki bodo po decembra uveljavljenem zakonu o vladi del dvajset članske ministrske ekipe. Za potrditev liste ministrskih kandidatov je glasovalo 55 poslancev, proti pa jih je bilo 29.
Premier Robert Golob je po potrditvi liste dejal, da ima Slovenija sedaj popolno vlado, ki se bo lahko soočila z najpomembnejšimi izzivi, še posebej na področju stanovanjske politike, dolgotrajne oskrbe, šolstva in vzgoje ter podnebnih politik.
Mnenja o enotnosti vlade so deljena. Golob trdi, da vladna ekipa kljub nekaterim različnim pogledom deluje enotno, enako velja po njegovem mnenju za koalicijo. A glasovanje o Zakonu o finančni upravi njegovo trditev izniči, saj koalicijska SD zakona ni podprla, Levici pa je za podporo “moral zviti roko”.
Golobovo nezaupanje koalicijskim poslancem se kaže tudi v tem, da so le-ti morali osebno podpisati zavezo za pristop k zdravstveni reformi. To discipliniranje poslancev je na nek način razumljivo, saj je po nekaterih podatkih sedem poslancev Gibanja Svobode “nezanesljivih”. V zakulisju so se že v novembru pojavile govorice, da namerava sedem poslancev GS izstopiti in oblikovati skupino nepovezanih poslancev, ki bi se ji naj pridružili celo nekateri poslanci sedanje opozicije.
Če govorice držijo, bi včerajšnja potrditev novih devetih ministrov lahko bila začetek konca Golobove vlade, ki bo v “popolni postavi” po mnenju mnogih še slabša od dosedanje. Kljub temu, da je Golob poskrbel za uveljavitev osebnih prioritet v obliki udobnih ministrskih foteljev in koriščenja številnih drugih privilegijev, vsebinskih rezultatov dela njegove vlade ni opaziti. Še več. Zaradi preiskav v družbi GEN-I so poleg nekaterih ministrov in poslancev zaupanje v Goloba izgubili tudi tisti, ki so ga na funkcijo predsednika vlade postavili.
Več kot očitno je, da se Robert Golob v vlogi predsednika vlade ne znajde. Vlada deluje kot razglašen orkester, ki igra skladbo, ki je ne pozna niti dirigent, kaj šele člani orkestra. In iz tega izhaja nezaupanje ministrov, poslancev in sedaj še “skladateljev” projekta Robert Golob. Je vzpon Anžeta Logarja na prvo mesto med politiki po raziskavi Ninamedie le slučaj?
M.Z.
