Slovenska samooskrba s prašičjim mesom je le 30 %, vse bolj primanjkuje plemenskih svinj, kmetje pa se med vzrejo srečujejo s številnimi boleznimi. Tako je zaznana težava s strani predsednika Odbora za kmetijstvo, ki je sklical sejo z namenom, da se končno prisluhne prašičerejcem in se jim priskoči na pomoč.
“Želim, da prisluhnemo težavam prašičerejcev in pa predlogom, s katerimi bo kmetijsko ministrstvo tej panogi priskočilo na pomoč”, tako Breznik
Član odbora Tomaž Lisec je poudaril, da se je je odbor na težave prašičerejcev v preteklosti primerno odzval in opozarjal na njihove težave, pa jih je pri tem ignoriral bivši minister za kmetijstvo Dejan Židan. Predvsem je opozoril na predlog, ki ga je stranka SDS vložila v letu 2012, ki bi kmetom omogočil izgradnjo hlevov tudi na deloma kmetijskih zemljiščih. Slednji predlog bi omogočal vzpostavitev hlevov in kmetijskih objektov izven naselij s čimer bi manj motili sovaščane.
Hrana je strateška surovina, zato je samooskrba v čim večjem delu še kako pomembna. Kot kaže, bi lahko Slovenija “šla” v smeri razpršenega modela prašičereje, torej gojenja prašičev na več manjših farmah. Slednje bi omogočilo živalim boljšo kakovost bivanja in manjše možnosti za množičen izbruh bolezni. Tako so strnili na 16. redni seji Odbora za kmetijstvo in sprejeli sklep:
Ministrstvo za kmetijstvo naj v roku treh mesecev pripravi ukrepe za povečanje samooskrbe na področju prašičereje, prav tako pa naj Ministrstvo za kmetijstvo in Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin ohranita mrežo javne veterinarske družbe
Uredništvo
