V mandatu te vlade NE uvedbi nepremičninskega davka!

Vir:Pixabay

Zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin, ki je kot podlaga uvedbi nepremičninskega davka pred štirimi leti “padel” na ustavnem sodišču, je doživel novelo. Tokrat “gredo” nepremičnine ponovno v pregled in posodobitve (pomanjkljive so bile predvsem verodostojnosti evidenc), na novo pa bodo urejene tudi vrednosti le teh, je sklenila vlada. Ključno pa je, da bodo lastniki nepremičnin s samim zakonom pridobili pravico ugovora na izračun vrednosti nepremičnine (posplošena vrednost), kar je bil ključni očitek ustavnih sodnikov prejšnjemu zakonu. Zakon bi naj v DZ sprejeli do konca leta, ne pa uvedli v mandatu te vlade!

Davek na nepremičnine sedaj v obliki NUSZ (nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča) in prihodek občin!

Sedanji davek se “pobira” v občinah in sicer v obliki NUSZ (nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča), in je določen na podlagi katastra stavb (baza podatkov nepremičnin). Občine, ki razpolagajo z natančnimi podatki, imajo tako zelo verodostojne podlage za zaračunavanje nadomestila, znano pa je, da je veliko manjših občin svoje baze uredilo na podlagi vprašalnikov, ki so jih izpolnjevali lastniki kar sami ali pa skupaj z občinskimi uradniki s konkretnimi izmerami na domu lastnika. Zavezanci prejmejo odločbo (s položnico) preko FURS (Finančni urad RS), kar pomeni, da na izračun, ki ga je FURS posredovala občina lahko ugovarjajo (kar pa jim sporen državni zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin ni dopuščal!).

Ko bo davek na nepremičnine uveden, bo denar “romal” v državni proračun!

Ključno je, da se bo denar iz naslova davka na nepremičnine stekal v državni proračun in, da bo stvar pogajanj županov z vsakokratno vlado, koliko se ga bo steklo nazaj v občinske proračune. Dejstvo je, da bodo določeni proračuni iz naslova davka dobili manj, določeni pa več, kot so ga iz naslova NUSZ, toda davek na nepremičnine bo zaračunan res vsem lastnikom iz RS, pravičen pa bo toliko, kolikor pravično bo določena vrednost posamezne nepremičnine (ki pa ležijo na različnih “(ne)bogatih” predelih Slovenije).

Toda, če so ga občine praviloma uporabile za “vlaganje nazaj” v območja, kjer so ga zaračunale, bi enako morali pričakovati tudi v bodoče. Bodo država in občine z uvedbo davka na nepremičnine ravnale podobno, kot v primeru zaračunavanja NUSZ?

Uredništvo