Častitljivih 250 let

Pred 250 leti je turniški krojaški ceh s strani avstrijske cesarice Marije Terezije prejel potrditev pisnih pravil. Častitljiv jubilej so člani in članice (cehmeštri, cehovske sestre in bratje) obeležili v soboto, 8. oktobra v Turnišču.  Ob tej priložnosti so organizirali prvo srečanje cehov občine Turnišče, ki so se ga udeležili člani krojaškega, čevljarskega in kovaškega ceha.

Najprej je zbrane pozdravil vodja krojaškega ceha Turnišče Jože Pal, nato pa so se z minuto molka spomnili na pokojne cehovske brate in sestre in zanje zmolili »Oče naš. V najboljših časih je v krojaški ceh bilo vključenih kar 350 članov.

O razlogih za ustanovitev krojaškega ceha Turnišče in o njegovem delovanju je zbranim na obletnici spregovoril častni občan občine Turnišče, sicer pa upokojeni učitelj zgodovine in dolgoletni ravnatelj, Jože Bence. Obeležitev obletnice krojaškega ceha Turnišče in sobotno srečanje je svojevrstni poklon in zahvala številnim generacijam prednikov, ki so stoletja razvijali obrtno dejavnost v Turnišču in bližnjih krajih, kar je nekoč bila hrbtenica napredka, danes pa prispeva k ohranjanju dragocene dediščine.

Cehi so bili srednjeveške stanovske organizacije, ki je združevale obrtnike iste stroke in skrbele za celovit ustroj posamezne dejavnosti. Cehovska združenja so skrbela za celotno strokovno, ekonomsko, versko in družbeno življenje članov in njihovih družin. V času centralizacije Avstrije v 18. stoletju je prišlo do omejevanja cehovske svobode. Pravice cehov so bile leta 1765 zakonsko dodatno omejene, obenem pa so beltinski grofje rodbine Csaky »varašance« še dodatno omejevali.

Iz turniške pražupnije se je leta 1760 izločila župnija Beltinci, cerkev je bila tam zgrajena že leta 1742, Beltinčani pa so leta 1811 dobili še trške pravice. To je za “varašance” pomenilo vzpon konkurence.

V Turnišču so ponosni na to, da je Marija Terezija leta 1770 s pečatom in lastnoročnim podpisom potrdila pravice ali kodeks krojaškemu cehu iz Turnišča, podobne listine pa sta prejela tudi čevljarski in kovaški ceh. Dokument je sestavljen iz posameznih členov, ki urejajo celostno delovanje ceha.

Po četrtem členu mora tisti, ki se želi izučiti krojaške obrti dokazati, da je zakonski otrok. Ob sklenitvi učne pogodbe mora plačati 2 forinta. Vajeniška doba traja tri leta. Če jo uspešno opravi, dobi spričevalo in postane pomočnik in zopet plača v cehovsko blagajno dva forinta. Mojster vajenca ne sme držati pretrdo ali jih zaposliti z drugimi hišnimi opravili. Uči naj jih obrti in vsega dobrega. Če bi med vajeniško dobro mojster umrl, je dolžnost ceha, da poskrbi za vajenca, da se izuči pri vdovi ali drugem mojstru znotraj ceha.

Med člani ceha naj vlada strah božji, ljubezen in red. Živijo naj moralno življenje, starejši naj dajejo vzgled, mladi pa spoštovanje starejšim. Tistega pa, ki se ne bo držal pravil, ima ceh pravico kaznovati z enega do štorih forintov, za večji prekršek pa ga prijavi zemljiškemu gospodu.

Obrt, posebej čevljarska, se je v Turnišču obdržala do nastanka obutvene tovarne INLO okoli leta 1965, ki je po nekaj letih prešla pod okrilje Planike Kranj. Po tem so se zasebne čevljarske, pa tudi krojaške delavnice zaprle, cehi pa so izvajali le še versko funkcijo. Ob obletnici praznovanja je krojaškemu cehu Turnišče za 250 letno zgodovino in prehojeno pot čestital župan občine Turnišče Borut Horvat z željo, da bi ceh še mnogo let deloval, povezoval in združeval cehovske brate in sestre.

Ob tej priložnosti so članom podelili zahvale, ki so jih prejeli Antonija Pal, Metod Tuksar, Franc Sraka, Avgust Sobočan, Alojz Vukan, Alojz Zadravec, Štefan Koroša, Ivan Dravec, Občina Turnišče, Jože Bence, Osnovna šola Turnišče, Silva Lutar, Borut Horvat, Danica Kocet in Marija Kreslin Štefanec.

M.Z.