Fiskalni svet vlado opozarja na neustrezno proračunsko načrtovanje
Lanskoletni proračunski primanjkljaj je bil precej nižji, kot ga je vlada predvidela v rebalansu. Fiskalni svet tudi tokrat opozarja, da vlada namenoma ustvarja precejšnji manevrski prostor za neupravičeno porabo.
Proračunski primanjkljaj v letu 2022 je bil zaradi nižjih izdatkov, povezanih s covidom-19, precej nižji kot v letu 2021. S sprejetim proračunom za leto 2023 pa je predvideno občutno poslabšanje, saj naj bi “očiščeni primanjkljaj”, podobno kot leta 2020, znašal okoli 1,5 milijarde evrov, čeprav naj bi bili prihodki v enakem obdobju višji za okoli 4,4 milijarde evrov.
V lanskem letu so stroški, povezani s covidom-19, znašali 864 milijonov evrov. Pomemben del teh odhodkov predstavljajo stroški dela v zdravstvu, ki pa v veliki meri niso neposredno povezani z epidemijo in bodo proračun bremenili tudi v prihodnje.
Ukrepi za blažitev draginje v letu 2022 so stali 470 milijonov evrov. S sprejetjem dodatne zakonodaje decembra naj bi do zdaj sprejeti ukrepi za blažitev draginje z vplivom na državni proračun letos znašali kar okoli 1,6 milijarde evrov.
Iz zapisanega lahko razberemo, da bo rast odhodkov državnega proračuna brez upoštevanja neposrednega učinka covidnih odhodkov in ukrepov za blažitev draginje investicij letos kar 18,5-odstotna. To je približno dvakrat več, kot je bilo povprečje rasti v prejšnjih dveh letih in najvišja rast doslej. Ob tem predvidena sredstva za socialne transferje in vmesno porabo ne zadostujejo za pokrivanje letošnjih obveznosti.
V fiskalnem svetu poudarjajo, da mora vlada v prihodnje bistveno več naporov vložiti v izboljšanje verodostojnosti proračunskega načrtovanja.
C.U.
