Bomo zvedeli za le še eno časovnico?
Kmalu bo minilo dve leti od potrditve Načrta za okrevanje in odpornost (NOO) in skoraj leto dni od novega izračuna pripadajočih sredstev, ki je zahteval nekaj sprememb. Prejšnja Janševa vlada je skladno s smernicami Evropske komisije načrt pripravila kot podlago za koriščenje evropskih sredstev v okviru Mehanizma za okrevanje in odpornost, v katerem je za ukrepe za okrevanje po pandemiji Covid-19 in krepitev odpornosti opredelila 1,78 milijarde evrov nepovratnih sredstev in 705 milijonov evrov posojil.
Slovenija bo evropska sredstva za okrevanje in odpornost usmerila v zeleni prehod, digitalno preobrazbo, podporo gospodarstvu, raziskave in razvoj, izobraževanje, zdravstvo, socialno varnost in stanovanjsko politiko. Bistven del NOO predstavljajo reforme, njihova izvedba pa je predpogoj za koriščenje sredstev. Časovnica le-teh oziroma časovnica implementacije t. i. mejnikov je namreč tista, ki pogojuje oziroma omogoča sprostitev koriščenja sredstev iz Sklada za okrevanje in odpornost.
Zaradi takratnega ugodnega finančnega položaja, nizkih oziroma celo negativnih obresti, ki jih je Slovenija dosegala pri najemanju posojil na mednarodnih trgih, je takrat bil predviden manjši del povratnih sredstev od razpoložljivih. Razmere so se v zadnjem letu dni spremenile, zato bi bilo po mnenju nekaterih ekonomistov potrebno opraviti evalvacijo celotnega NOO, saj se države članice lahko samo do avgusta 2023 po potrebi odločijo za povečanje obsega povratnih sredstev.
Izvajanje načrta poteka počasi oziroma slabo, kar priznava tudi Ministrstvo za finance, v okviru katerega deluje Urad za okrevanje in odpornost, ki je skrbnik izvajanja NOO. Slovenija je po koriščenju sredstev na predzadnjem mestu, kar priznava tudi vlada sama.
Evropski parlament je pred kratkim obravnaval problematiko črpanja sredstev iz Sklada za okrevanje in odpornost. Slovenija je bila pri tem izpostavljena kot problematična država oziroma kot eden izmed primerov, kjer realizacija zelo zaostaja za predvidenim načrtom. V evropskih institucijah obstaja zato velika bojazen, da načrt ne bo izpeljan v celoti, kar posledično pomeni izgubo sredstev, predvsem pa pomeni, da ne bodo uresničene nujne reforme in izboljšave ter naložbe na, za ljudi in gospodarstvo, pomembnih področjih.
Zaradi navedenega je Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke vložila zahtevo sklic nujne seje Odbora za finance, na kateri bodo obravnavani ukrepi za izboljšanje uporabe sredstev iz Načrta za okrevanje in odpornost ter ostalih nepovratnih sredstev iz evropskih skladov.
Odboru za finance predlagajo sprejem naslednjih treh sklepov:
1. Za izboljšanje stanja na področju uporabe nepovratnih sredstev iz evropskih skladov, predvsem iz mehanizma za okrevanje in odpornost ter React – EU, naj Vlada RS v najkrajšem času, najkasneje pa do 30. aprila 2023, pripravi akcijski načrt z roki in odgovornimi nosilci posameznih nalog, ki bo zagotovil optimalno in hitrejše koriščenje sredstev.
2. Glede na spremembe pristojnosti posameznih ministrstev in upoštevaje dosedanjo neučinkovitost pri izvajanju NOO, naj Vlada RS preuči možnost prenosa izvajanja Načrta za okrevanje in odpornost iz Ministrstva za finance na novo Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj.
3. Vlada RS naj z ukrepi za izboljšanje stanja na področju uporabe nepovratnih sredstev iz evropskih skladov, predvsem iz mehanizma za okrevanje in odpornost ter React – EU ter spremembami vsebinskih in finančnih okvirov NOO, kot glede prenosa pristojnosti izvajanja v skladu z 2. točko sklepa Državni zbor RS seznani najkasneje do 15. maja 2023.
Ker je beseda časovnica v vladnih krogih pogosto zamenjana z vsebino, je v Sloveniji glede napovedanih reform vse več skeptikov. Težko je namreč verjeti nekomu, ki ob vsaki naznanitvi reforme predstavi časovnico, do kdaj naj bi se kaj dogovorili. V času prejšnje vlade so namreč ljudje, ki trenutno še vedno zagovarjajo vlado Roberta Goloba, imeli največ pripomb na tvitanje Janeza Janše, ko je takoj po večerni seji sporočil sklepe in ukrepe, ki bodo veljali naslednji dan.
M.Z.
