Kako je bilo v prejšnjem mandatu in kako bo v naslednjih štirih letih?

V času oblikovanja občinskega proračuna smo se pogovarjali z županom Občine Radenci, Romanom Leljakom.

Po razgibanem dogajanju v prejšnjem mandatu so vam občani Občine Radenci še v drugo zaupali vodenje občine. Kako ocenjujete vaše delo v preteklem mandatu in kakšen je vaš pogled v prihodnost naslednjih štirih let?

Osebno mandata kot takega ne vidim kot razgibanega, bilo pa je razgibano dogajanje na socialnih omrežjih in v medijih. Z ekipo smo se intenzivno delali in se trudili življenje v naši občini spremeniti na bolje, kar nam je tudi uspelo. Poskusi posameznikov, ki so “popestrili” dogajanje tudi v naši občini, so v Sloveniji pogosta praksa. Osebno se bom še naprej trudil tako, kot do sedaj in volilvcem, ko so mi na podlagi dobrega dela v prejšnjem mandatu ponovno zaupali vodenje, tudi v naslednjih štirih letih ne bom razočaral.

Radence vidim na turističnem zemljevidu Slovenije in Evrope, saj imajo veliko perspektivo. Pred štirimi leti smo se ponovno odločili in sprejeli smernice, da bomo imeli turistično občino. Ukvarjali se bomo s klasičnim, športnim in zdravstvenim turizmom, ob tem pa sledili cilju “bivanju prijazna občina”. Gradnja velikih industrijskih objektov ni prioriteta, saj mora turistično mesto biti mirno in prijetno za bivanje turistom in našim občanom.

Občina Radenci obsega 22 naselij. Na kakšen način nameravate poskrbeti za čim bolj enakomeren razvoj?

V preteklem mandatu smo enakomernemu razvoju vseh naselij dali poudarek in Radenci tako sodijo med prve občine v Evropi, ki imajo celotno javno razsvetljavo, vključno z okoliškimi naselji, pokrito s sončno javno razsvetljavo. Obnovili in asfaltirali smo več kot 30 kilometrov cest, dokončno smo rešili oskrbe s pitno vodo. Moj namen, da celotna občina, od prve hiše v mestu do zadnje na vasi, postane turistična, je bil v veliki meri dosežen. Tudi v samih Radencih smo posodobili športni park Ivanke Serec in uredili tržnico.

Sodobna in varčna javna razsvetljava

Za vami je težak mandat, saj ste pri nekaterih idejah naleteli na odpor občinskih svetnikov ali različnih civilnih iniciativ. Kako vidite možnost sodelovanja z izvoljenimi svetniki v tem mandatu? Ste morda oblikovali formalno koalicijo?

Pred štirimi leti so me na začetku mojega mandata podpirali le štirje svetniki, po enem letu nagajanja pa je k mojim pobudam in aktivnostim pristopilo še nekaj svetnikov, kar je omogočilo večino v občinskem svetu in možnost napredka občine. Sedaj je situacija ponovno komplicirana, saj imajo svetniki Gibanja Svobode, Desus-a in SD osem svetnikov in v tem trenutku nasprotujejo mojim pobudam, prav tako je osem svetnikov, ki me podpira. Formalne koalicije nismo sklepali, ker sem mnenja, da izvoljeni svetniki na prvo mesto morajo postaviti razvoj lokalne skupnosti in ne strankarske politike.

Občinski svet Občine Radenci

V predlaganem proračunu imamo predvideno dokončanje nekaterih projektov, ki že tečejo in začetek novih projektov na področju obnove infrastrukture. V kolikor svetniki predloga proračuna ne bodo potrdili, bomo zaključili projekte v teku, na začetek novih pa počakali do potrditve večine. Če bomo na potrditev čakali predolgo, nam bodo ušle priložnosti za sofinancerska sredstva, na podlagi začasnega financiranja je nemogoče načrtovati tudi družbene aktivnosti kot so festival Radensko poletje in ostali turistični in družbeni dogodki.

Petar Grašo na Radenskem poletju (foto: M.Z.)

Predlog proračuna je oblikovan v korist občine in pri tej vsebini bom tudi vztrajal. Nenazadnje so izvedbo vključenih projektov pred volitvami napovedovali tudi svetniki, ki sedaj temu nasprotujejo.

Kateri projekti s prejšnjega mandata so že v teku in bodo zaključeni v tem mandatu?

Naš največji projekt iz prejšnjega mandata je izgradnja čistilne naprave, ki poteka po načrtih in jo bomo sredi tega leta spustili v pogon. Prvotna načrtovana cena je bila osem milijonov, po prevzemu mandata pred štirimi leti smo izgradnjo optimizirali in na koncu ceno izgradnje prepolovili ob dejstvu, da je kvaliteta in velikost naprave enaka.

 

Namesto bazena v parku bodo do poletja zgradili amfiteater (foto: M.Z.)

Z izgradnjo amfiteatra, ki bo stal na lokaciji nekdanjega bazena v parku, bomo začeli takoj, ko bo vreme to dopuščalo. V prejšnjem letu smo pridobili vso potrebno dokumentacijo, sledi le še realizacija. Izvedba ostalih projektov je odvisna od potrditve proračuna v občinskem svetu.

Občina Radenci je ena najbolj turističnih občin v Sloveniji. Kaj nameravate v tem mandatu storiti, da bo tako tudi ostalo oz. s čim želite občino narediti še bolj prepoznavno?

V občinski proračun se letno steče okoli 200.000€ preko tako imenovane turistične takse, ki jo plača vsak turist ob nastanitvi v naši občini. Zakonodaja določa, da občina ta denar nameni za razvoj in dejavnost turizma. Ni mi znano, kam je ta denar šel pred nastopom mojega mandata, saj bi se v dvajsetih letih z nabranimi štirimi milijoni evrov ob smotrni porabi teh sredstev v Radencih nekaj poznalo.

Radenski park je potreben prenove (foto: M.Z.)

V zadnjih štirih letih smo ta denar namenili dopolnitvi turistične ponudbe in zgradili vinsko fontano na Kapeli, minigolf v radenskem parku, uredili sprehajalne poti do zanimivosti v okoliških naseljih, poletno dogajanje obogatili z glasbenimi prireditvami v okviru Radenskega poletja, za kar letno namenimo okoli 100.000€. S tem načinom bomo nadaljevali, saj “turistični” denar ni namenjen za komunalno dejavnost in pokrivanje raznih izgub.

Vinska fontana na Kapeli (foto: M.Z.)

Poleg turistične takse se v občinski proračun steče približno 250.000€ letno tudi preko koncesije o igralništvu. Občina torej razpolaga s približno pol milijona evrov letno, ki ga namenimo za razvoj turizma z namenom, da Radenci zopet postanejo turistični biser Slovenije in Evrope. Letos nameravamo obnoviti Železni vrelec, na Račkem vrhu nameravamo urediti odlično razgledno točko, sprehajalne poti ob reki Muri, prioriteta pa je obnovitev radenskega parka, ki mu želimo vrniti ugled, ki ga je užival v preteklosti.

Minigolf je ponovno atrakcija v radenskem parku (foto: M.Z.)

Si za realizacijo zastavljenih projektov obetate kakšna evropska sredstva?

Kohezijska sredstva si obetamo za obnovitev parka, s čimer se strinjajo tudi ostali župani pomurske regije, saj je radenski park z zdraviliščem bil prvi v naši regiji, od koder se je zdraviliška dejavnost širila po regiji. Za obnovo in oživitev pričakujemo okoli štiri milijone evrov, saj gre za celovit razvoj pomurskega turizma.

(foto: M.Z.)

Osebno sem mnenja, da je ustanovitev regij več kot nujna. Na področju turizma se to zelo odraža, saj bi na regijski ravno veliko lažje in bolj učinkovito sprejemali prostorske načrte. Odločevalci v Ljubljani ne poznajo razmer na terenu in potem zaradi različnih birokratskih ovir pri nas kljub velikemu potencialu ne pride do napredka. Smo na stičišču štirih držav, kar nam omogoča, da smo poleg kmetijstva v Pomurju uspešni tudi na področju turizma in gospodarstva.

Se bodo ali so se že zgodile kakšne spremembe v občinski upravi?

Kolektiv občinske uprave obsega trideset zaposlenih. Na podlagi sporazumnih dogovorov nekateri zaposleni odidejo, pridejo drugi. Osebno menim, da je zaposlitev na občinski upravi privilegij, da poleg zaslužka lahko služiš občanom. Skušamo biti učinkoviti in občanom izdati odločbe in ostale akte v čim krajšem času oziroma jim predstaviti pot, po kateri se do rešitve pride, v kolikor za to ni pristojna občina.

Boste funkcijo župana opravljali poklicno? Imenovali ste dva podžupana? Kakšni so bili vaši kriteriji pri izbiri?

Funkcijo opravljam poklicno, tokrat sem imenoval dva podžupana. Miran Jelen je zadolžen za javne službe, za družbene dejavnosti pa je zadolžen Franjo Mulec. Oba imata veliko izkušenj s teh področij, funkcijo pa opravljata nepoklicno in za to prejmeta najnižje možno nadomestilo.

V prejšnjem mandatu ste položili temeljni kamen za izgradnjo stanovanjske soseske. Kako projekt izgradnje napreduje?

V smeri zagotavljanja bivanju prijaznih pogojev smo v prejšnjem mandatu zgradili 33 stanovanj in pričeli z izgradnjo treh novih 127 stanovanj. Uredili smo 45 gradbenih parcel za gradnjo stanovanjskih hiš, v tem mandatu pa bomo gradnji stanovanjskih objektov namenili še 210 parcel. Pričakujemo, da bo v Radencih do konca mandata na voljo novih 127 stanovanj in okoli 200 novih hiš.

Gradnja 127 stanovanj že poteka (foto: M.Z.)

Radenci so za različne starostne skupine zelo zanimivi. K nam prihajajo ljudje iz ostalih slovenskih regij, ki v strnjenih naseljih prodajajo nepremičnine in se selijo na mirne lokacije pri nas. Gre za tako starejše ljudi, ki želijo preživeti mirni starost in za mlade družine, ki imajo možnost nakupa manjših hiš v vrednosti 120.000€ ali pa stanovanj, mi so prilagojena različnim starostnim skupinam stanovalcev. Starejši se raje odločajo za nakup stanovanj v bližini doma starejših, kjer imajo možnost koriščenja storitev tamkajšnjega osebja.

Ob novem objektu s33 stanovanji nastaja cela soseska (foto: M.Z.)

Skozi Radence pelje železniška proga. Kakšno priložnost vidite v obnovi?

Železniška proga skozi Radence je izgubila svoj pomen po drugi svetovni vojni, saj po letu 1945 tu poteka le občasni tovorni prevoz. Osebno si želim obnove in železniške povezave preko Radgone s sosednjo Avstrijo, ki ima s pomočjo železniških povezav odlično dopolnjeno turistično mrežo. Občina je na tem področju premajhen partner, nobena od zadnjih vlad pa obnovi te proge ni namenila konkretne pozornosti. Železniški most v Gornji Radgoni bi bil odlična povezava s sosednjo Avstrijo, a so zanjo sosedje veliko bolj zainteresirani kot naše državno vodstvo.

Kakšno je vaše sodelovanje s sosednjimi občinami?

S sosednjimi občinami odlično sodelujem in sem osebno vključen tudi v njihove projekte. Konkretno sem sodeloval in pomagal pri izgradnji telovadnic in nekaterih gospodarskih projektih. Sem poleg Janeza Magyara eden od dveh predstavnikov 27 pomurskih občin v vzhodni kohezijski regiji in skrbim za povezavo pri pridobivanju evropskih sredstev za izvedbo večjih projektov v Pomurju.

Kako si ob vodenju občine »polnite baterije«? Kakšni so vaši hobiji?

V prejšnjem mandatu sem napisal knjigo Otroci s Kozare in tudi posnel dokumentarni film z istim naslovom. Lansko leto je v španščini izšla moja knjiga o povojnih pobojih v Jugoslaviji. Sedaj pripravljam knjigo o Kočevskem rogu, ki govori o pobitih Slovencih in Hrvatih in bo izšla v hrvaškem in angleškem jeziku. Tudi v tem mandatu imam namen izdati tri ali štiri dela. Ko mi pri vodenju občine ne gre po načrtih, energijo usmerim v pisanje, kar mi je v veliko sprostitev.

M.Z.